Sodobna slovenska književnost
|
|  Yüklə 1.14 Mb.
|
Aleš Debeljak barok – gostobesednost bivanjska, kulturna, poetološka problematika dialog z Grafenauerjem (novi impresionizem) in Novakom (novi esteticizem)
komplementarno z eseji o postmodernizmu breztemeljnost, umiranje poezije – prevladuje slika spomin na poezijo fluiden subjekt lirika in sonet sta porušena velika zgodba konec poezije, subjekta nedoločenost subjekta posnemanje simbolov, govoric prelomi, praznine, nedoločenosti subjekt je zapolnjen z imeni, podatki optični soneti – le oblika soneta, ni evforije niti Veno Taufer ne gre tako daleč dolgi verzi
samonanašalnost zavest medijev, reproduciranja avtonomazijski verz umetnost je stvar tehničnega razmnoževanja, literarnih oblik, konvencij izrazi o pisavi: tekst, palimpsest, katalog, rokopis izrazi o vizualnem posredovanju: flash-back, blow-up
ne subjekt, ampak maske – tekst ustvarja subjekt pluralen svet, kopica podob – izključujejo se, konec mimesis bralec mora poenotiti v opisno shemo = strategija nikanja iz avantgarde (katalogi) tekst ne kaže zunaj sebe – "nanaša se na tale zapis" logika skladenjskih sredstev: vrivki, dvopičja brez pojasnil, samo odvisniki, modalni izrazi distanca, dvom
literatura je le repertoar lirski subjekt – včasih patetičen (vzkliki) ali metonimičen (osvobojeno čustvo) subjekt je le maska, ni identitete, nestabilen, menjava vlog lahko je občutljiv – svet dražljajev, brez hierarhije, medmrežje, preteklost + prihodnost lahko je priložnost za svobodo, igro lahko uživa v svobodi, nevezanosti, sposobnosti igre 1987 v Novi revijo izšli prispevki za slovenski nacionalni program, opozarjali na odpor do življenja v Jugoslaviji, izrazili idejo o odcepu, predvsem zaradi ekspanzije Srbije leto prej - krepitev civilne družbe, pojav alternativ: Neue Slowenische Kunst, Leubach - geslo reda in principa, študentski kulturni center, Mladinsko gledališče, prva literarna reviha Literatura, zbirka Alepf vpelje postmodernizem >> medliterarni stiki Balkan > stiki z Evropo, 1986 prva Vilenica, pojav subkulture punka, ekoloških gibanj > stranka zelenih, mirovniško gibanje (torej civilna družba) Slovenija : Jugoslavija, 1988 proces proti četverici; pripravljanje vojnega stanja, trah pred demokracijo > množični protesti, ustanovitev odbora za vasrtvo človekovih pravic, majniška deklaracija, literarni večeru v PEN-u, ki je izstopil iz jugoslovanskega društva
zametki kmečkih strank imenovali zveze - izraz stranka prepovedan > Demos konec 1990 plebiscid >> neodvisna Slovenija >> vojna, teritorialna obramba razorožena, nato Evropa zahteva moratorij > umik armade na Hrvaško in v Srbijo, tam vojno stanje do 1995 (čas beguncev)
Črnemu ______ na pismu brez konca ....) In potem si moral napisati, na kaj si moral biti pozoren, ko si vstavljal te besede.
2. Duhovna struktura intimizma. 3. Kdo so moderni pesniki, ki uporabljajo tradicionalni verz, formo in asonance. 4. Primerjava Jesihovih sonetov s Prešernovimi (vsebina, forma ...). 5. Grafenauerjev slog v odlomku iz soneta (Štukature). Določit je bilo tudi treba postopek v dveh verzih. 6. Kovičeve Pastorale - skladje oz. neskladje med vsebino in naslovom ter kako se tak razkorak imenuje. 7. Vstavljanje besed v Šalamunovo pesem Monstrare in razlaga, po kakšnem ključu si vstavljal besede. 8. Ob Makarovičevi pesmi Ogledalo: razlaga estetskega učinka opisa osebe in prostora, razmerje med izpovednostjo ter pripovednostjo. Zakaj Makarovičeva sodi v poetiko modernizma. 1 Pojem iz aktivizma, sovjetska revija Novi mir. 2 V mesečini 3 Iz belokranjske folklore. 4 V Novem svetu. 5 Ti dve sta glavni besedi. 6 Pa bo pomlad prišla, 1955 7 Nekoga moraš imeti rad, 1963 8 Ko bom tih in dober, 1973 9 Noč, daljša od upanja, 1966 10 Časopisni stihi, 1960 11 Pisal ga je že Aškerc. 12 Pesmi štirih, 1953 13 Srednjeveške balade, 1973 14 Pesmi štirih 15 Prezgodnji dan 16 Ponavadi nove estetske paradigme. 17 alienácija -e ž (á) knjiž. proces, v katerem človek izgublja svoje bistvo, odtujevanje: proučevati alienacijo; alienacija posameznika od družbe / alienacija proizvoda človekovega dela 18 Enoumje. 19 V samozaložbi. 20 V samozaložbi. 21 O tem govori filozofija eksistencializma. 22 Groteska je eno temeljnih določil tega obdobja. 23 Z besedami je mogoče obvladati svet. 24 Naslednica Revije 57. 25 Požgana trava, 1958 26 Jezik iz zemlje, 1961 27 Mozaiki, 1959. 28 Oko je naslov zadnje zbirke, nekakšnega pregleda nad vsem. 29 Želod, 1972. 30 Jajce, 1975. 31 HO (1966-1971), Marko Pogačnik, Duba Sambolec, Dragan Živadinov, Metod Frlic, Marko Peljhan. Skupina OHO je delovala 1966-1971. Njene zasnove segajo v leto 1962, ko je skupina dijakov v Kranju (Marko Pogačnik, M. Ciglič, I. Geister) zasnovala šolsko glasilo Plamenica (z eksperimentalnimi teksti, abstraktnimi risbami in uvodnikom M. Pogačnika je izšlo 1963), ki je vzbudila škandal in po drugi strani povezala skupino avantgardno usmerjenih kulturnikov v Kranju. Ko so šli dijaki študirat v Ljubljano (1963, Pogačnik kiparstvo, Geister pravo, Ciglič režijo), so se povezali z literati in teoretiki revije Perspektive, ki je bila 1964 ukinjena, zato so se vključili v reviji Problemi in Tribuna, kjer je bil 23.12.1966 objavljen Manifest OHO (M. Pogačnik in I. Geister sta tega leta izdala tudi Knjigo OHO, ki ji sledi vrsta edicij OHO). Skupina OHO je v prvem obdobju združevala (kot člane ali simpatizerje) likovnike (M. Pogačnik, M. Matanović, A. Šalamun), literate, filmske ustvarjalce (pomembni so kratki eksperimentalni filmi), kritike in teoretike, ki so svoja področja intermedijsko povezovali v reistično ustvarjalnost (likovno zajema: pop artikle, stripe, hepeninge - dokumentirani na filmih in fotografijah, prve instalacije). Konec leta 1968 (leto, ko skupina začne razstavljati po uveljavljenih galerijah) se je - v odsotnosti M. Pogačnika in I. Geistra (služila sta vojaščino) - z likovniki povezal Tomaž Šalamun, ki je iz Rima prenesel neposredno izkušnjo "arte povere". Po letu 1969 je v delovanju skupine OHO prevladala likovna umetnost (pridružili so se mdr. D. Nez, D. Dellabernardina, S. Dragan), reizem so zamenjale druge smeri sodobnih likovnih tokov (minimalizem, process-art). Po vrnitvi M. Pogačnika se je delovanje skupine preusmerilo h konceptualističnim projektom (npr. poletni projekti v naravi v okolici Kranja 1969). Leta 1970 so razvili prve telepatske projekte, skupino opazijo v ZDA, vendar so se umaknili v naravo. 11.4.1971 so ustanovili Družino v Šempasu, ki se je usmerila v odkrivanje pretakanja nevidnih energij sveta in usklajevanje posameznika z njimi. Njihovo delo je v zadnjem času zelo aktualno, saj so skupino vključili v mednarodne pregledne razstave kot npr. Body and the East (Ljubljana, Moderna galerija 1998), Aspekte /Positionen: 50 Jahre Kunst aus Mitteleuropa (Dunaj, Museum Moderner Kunst 1999), Global Conceptualism: Points of Origin 1950-1980 (New York, Queens Museum 1999), 2000+ Arteast Collection (potujoča razstava Moderne galerije 2001/2002). (http://zerogravity.mg-lj.si/slo/kozmiki/ohobio.htm, 20. 10. 2009) 32 Zamisel ali dejanska izvedba. 33 Oddaljitev od človekovega bitja, človek = stvar. 34 Pirjevec. 35 Concretus = zraščen vidno/slišno znamenje + pojem. 36 Husserl. 37 Pričakovali so, da bo serija, zato je ta številka 1. 38 zlatica 39 Glasilo SZDL. 40 Pred Sokratom. 41 Gilgameš, Šeherezada, Golobica in vrtovi, Tako je umrl Zaratuštra. 42 indijsko maternica 43 Spominja na bitnike. 44 I. Svetina: manifest = ročni praznik. |