Ana səhifə

2. seznam vprašanj za vaje pri pravni zgodovni


Yüklə 13.63 Kb.
tarix24.06.2016
ölçüsü13.63 Kb.




2. SEZNAM VPRAŠANJ ZA VAJE PRI PRAVNI ZGODOVNI (za teden med 4. in 18. 10. 2013)
POZOR! Od sedaj naprej so v seznam združena vprašanja za snov dveh poglavij

na dveh straneh (vaje obsegajo dve šolski uri)!
Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v 3. poglavju knjige Pravo v zgodovini

  1. Iz zgodnjesumerskega obdobja, tj. iz obdobja sumerskih mestnih državic, ni (ohranjene) nobene pravne zbirke. Ali to pomeni, da Sumerci v tem obdobju niso poznali prava? Kakšna vrsta prava po načinu nastanka je prevladovala pri Sumercih in na podlagi katerih virov ga lahko fragmentarno spoznavamo?

  2. Preberite notico o sklenjeni pogodbi med Arad-Zugalom in Arad-Nanno. Od česa je bilo odvisno, ali je bila sklenitev pogodbe veljavna? Kateri način dokazovanja v morebitnem kasnejšem sporu je bil najpomembnejši?

  3. Kateri so argumenti za in kateri proti trditvi, da so bile pravne zbirke, katerih odlomke imate v tem poglavju, primerljive zakonikom v modernem smislu?

  4. Ali so določbe v pravnih zbirkah pretežno abstraktne ali pretežno kazuistične narave? Kakšno zvezo ima to z notranjo sistematiko, ki jo v teh zbirkah vendarle lahko razberemo? Primerjajte določbe iz Ešnunske pravne zbirke 54 - 58, iz Hamurabijeve pravne zbirke 250-252 in iz Stare zaveze, 2 Mz. 21, 28. S pomočjo komentarja razložite način pravnega razmišljanja, ki botruje takšni razvrstitvi.

  5. Premislite, kako je lahko svoboden človek postal suženj? Kakšno zvezo so s tem imeli mīšarum edikti? Preberite kratek odlomek iz edikta kralja Amisaduke in ugotovite, v čem je razlika med 1. in 3. »členom«?

  6. Kako razumete izraz kittum u mīšarum? Kaj iz prologa k Ur-Namujevi pravni zbirki bi lahko šteli, kot vladarjev napor vzpostaviti »kittum«? Kaj pa mīšarum? Kaj pa iz prologa in epiloga Hamurabijeve pravne zbirke?

  7. Premislite, ali bi lahko za tisti del epiloga Hamurabijeve pravne zbirke, ki govori o »človeku, ki mu je storjena krivica« z uporabo današnjega koncepta rekli, da je hotel vladar zagotoviti ljudem »pravno varnost«?

  8. V kateri določbi prepoznate institut ordala ali božje sodbe?

  9. Kakšna pa je bila socialna razslojenost mezopotamske družbe v času Hamurabija? Kako se sloj žrtve odraža pri višini kazni za isto kaznivo dejanje? Kaj pa sloj storilca? Najdite vsaj dva primera.

  10. Katero posebno načelo kaznovanja pozna (tudi) Hamurabijeva pravna zbirka? Opredelite ga in najdete ustrezne odlomke. Kateri pogoj mora biti izpolnjen, da velja?

  11. Kako razumete člena 23 in 24 v Hamurabijevi pravni zbirki? Za kakšno odgovornost za storjeno dejanje, menite, da gre? Pomagajte si s pregledom kazenskega prava v Vilfanovem učbeniku.

  12. Katero načelo lahko prepoznate v besedilu enajste plošče Epa o Gilgamešu?

  13. Kakšno načelo v zvezi s kaznovanjem pa razberete iz določbe o tatvini v Hetitski pravni zbirki?

  14. Kakšen je namen 193. čl. Hetitske pravne zbirke, ki opredeljuje levirat?

  15. Preberite paritetno pogodbo med Hetiti in Egiptom. V čem lahko prepoznate, da si oba vladarja priznavata enak položaj?


Literatura: Poglavje »Pravo v antiki (V. Simič)«, v Vilfan, Uvod v pravno zgodovino in str. 150-151 v tem učbeniku (tj. začetek poglavja »Odlomki iz kazenskega prava«) ter 3. poglavje knjige Pravo v zgodovini.

Priporočena literatura: V. Korošec, »Slovenski prevod določb Hammurabijevega zakonika«, v ZZR PF, let. XXIV, Ljubljana, 1954, str. 53-96; V Korošec, »Hethitica, Prispevek k razvoju hetitskega prava« Razprave SAZU, Ljubljana, 1958; V. Korošec, Keilschriftrecht. Brill: Leiden, 1964; H.A. Hoffner, The Laws of the Hittites. Brill: Leiden, NY, Köln, 1997; Martha T. Roth, Law Collections from Mesopotamia and Asia Minor. Atlanta 1997; R. Westbrook (ur.), A History of Ancient Near Eastern Law. Brill, 2003.


Svoje odgovore argumentirajte z odlomki virov v 4. poglavju knjige Pravo v zgodovini;
1. O čem nam priča ohranjeni odlomek iz zakonika mesta Dreros? Poskušajte opisati institut, ki so ga s tem pravilom vzpostavili. S katerim današnjim institutom, ki velja za nosilce najvišjih funkcij v državi, ga lahko primerjate? Razmislite, zakaj zapis pravila na koncu omenja prisežnike?

2. Katere so bile bistvene razlike med državnopravno ureditvijo Aten in Sparte v 5. st. pr.n.št.? Kako razvito je bilo takrat v primerjavi z njima mesto Gortina (na Kreti)?

3. Kakšen pomen so pisanim zakonom, po besedah Plutarha (!), pripisovali v Sparti? Čemu so pri sklepanju dogovorov pripisovali večjo težo: prisili pisane besede ali izobraženim možem, ki naj bi spremljali njihovo uresničevanje? Razmislite zakaj! Kaj pa o pomenu pisave sporoča odlomek iz Evripidovih Priprošnjic?

4. Kaj so starejši pomeni grškega izraza nomos? Zakaj? Kako so se imenovali nepisani zakoni? Kako pa so v začetku poimenovali zakone, ki so jih zapisali?

5. Kakšno vlogo naj bi imeli po Solonovem mnenju v Atenah zakoni?

6. Premislite, kaj pomeni pojem »ustava« (politea) pri Aristotelu.

7. Ali morda veste, s katerim radikalnim ukrepom je Solon začel svoje vladanje? Ali poznamo kaj takega tudi iz stare Mezopotamije?

8. Katere so tiste pravnorelevante vrednote, s katerimi Solon utemeljuje svojo normodajno dejavnost oz. mu jih pripisujejo drugi avtorji? Poiščite v sekundarnih virih (npr. v slovarjih), kaj pomeni izraz eunomia in ga poskušajte povezati z namenom »Vélike državne elegije«!

9. Ali iz odlomkov prepoznate utemeljitev uvedbe t.i. popularne tožbe (actio popularis)? Ali mislite, da poznamo kaj takega tudi danes?

10. Iz odlomkov katerega pravnega vira prepoznate institucijo (funkcionarja), ki je v povečini nepismeni družbi opravljal vlogo 'živega zapisnikarja', tj. varuha spomina skupnosti (in tudi prava)? Ali je v Grčiji takšne funkcionarje poznala le ta skupnost oz. mestna državica?

11. Primerjajte ureditev dolžnosti sklenitve zakonske zveze s sorodnikom oz. s sorodnikom umrlega moža v Gortinskem zakoniku, GZ VII, 15, in v 193. členu Hetitske pravne zbirke (levirat). V čem je razlika? Kaj mislite, kaj je bil vzrok za takšni ureditvi?

12. Naštejte nekaj izrazov za državnopravne pojme, ki so prevzeti v moderno terminologijo iz stare grščine in jih razložite.


Literatura: V. Simič v Vilfan, Uvod¸ str. 28-30 in komentar k 4. poglavju v Pravo v zgodovini.


Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©atelim.com 2016
rəhbərliyinə müraciət