Sodobna slovenska književnost
|
|  Yüklə 1.14 Mb.
|
17. 12. 2009Ciril Zlobecakademik, Prešernov nagrajenec, rojen rojen 1925 na Krasu blizu Tomaja (Kosovel) v družini z veliko otroki, v očetovem drugem zakonu, v času fašizma, OŠ obiskuje v Avberju, kjer župnik Vergili otroke uči slovenščine, 1038 gimnazija Nova Gorica, nato Koper, izključitev zaradi ljubezenskih in domoljubnih pesmi, šele po vojni naszanitev v dijaškem domu Ivana Cankarja, zaključek zadnjih dveh letnikov in matura, 1948 slavistika na FF, zgodaj prvi otrok, upiral srbskemu utilitarizmu, politično aktiven (od 1990 član predsedstva RS), delo na radiu, urednik Sodobnosti, do upokojitve predsednik PEN, prevajal iz italijanščine (Alighieri, Leopardi, Carducci, Montale, Ungaretti, Quasimodo) > vpliv na njegovo poezijo > čustven, sončen karakter, osvobajanje od tradicionalnih oblik, nemetrični naglasni verz pisati začel zgodaj, vpliv primorskih in italijanskih pesnikov (kosovel, Gregoričič, Gradnik, Kette), konstantne teme ljubezen, a ne v roantičnem smislu, temveč motiv para kot ljubezensko-kulturnega koncepta, družinska ljubezen, par kot intimni ris, zaprt svet s posebnimi zasebnimi dogodki, raziskovanje intimnega sveta, para v odnosu do družbenega dogajanja, izhod iz deziluzije = narava, otroštvo, spomini, erotika in eros centralna tema (zrela ljubezen, Gradnikov vpliv), tudi kras, predniki, zemlja, beseda + jezik, odnos Slovencev do jezika, tragična spoznanja, izgubljeno otroštvo, mitska predstava o njem, oznaka Marije Švajncer: pesnik svetlobe, pomladi, pozitivnega, stalnice v Pesmi štirih že tematske stalnice: ljubezen in težave para, zgodnja odraslost, povojna revščina (Slovo od študentske sobe), odnos do tradicije (odhod s podeželja,) verzno in ritmično najbolj razgiban med intimisti, novost: motiv ženske kot enakovredne partnerice, posameznice Pobeglo otroštvo, 1957zbirk posvečena staršem, pomankljivosti ljubezni, odvzeto otroštvo, pesmi polne preobratov, odstotnost moraliziranja, sanje > resignacija + optimizem, zmaga ljubezni nad smrtjo, cikel Igra sveta: Melanholija (otožnost zaradi ljubezni), Otroške oči (pobeglo otroštvo, mit otroštva), Večer (najznačilnejše, tudi njemu je ena najljubših pesmi), Odtrgan list
Ljubezen, 1958razbremenitev ljubezni preobremenjenosti s konvencijami, osvobajanje od predsodkov do čutne ljubezni, Pravica Žene, Zagrebi vame Najina oaza, 1964zbirka posvečena ženi, Ljubezenski scherzo, Čudovita pustolovščina (on je bog, ona boginja) kaže na njuno enakopravnost
vpliv modernistične alegoričnosti: pozitivnost oaze : negativnost pušave, konkretni motivi s simbolnim pomenom > gradijo pomen para svobdni verz, ni hotenih glasovnih ujemanj, gradnja s podobami, prozaičnost, narativnost izpovednost pesmi negativnost svetlobe, kaže ogroženost človeka upanje na začetku še možno, nato pa ostane le še sovražni svet, ki se mu podrejata, prevladajo grožnje, pritiski od zunaj so premočni, odnos je razpadel, oaza je lahko tudi samo privid – boj med duhovno ljubeznijo in strastjo (volkovi), ki nazadnje prevlada in uniči zadevo motiv drevesa, bršljana: drevo stoji samo, bršljan pa je hkrati parazit + zaščitnik, nista v enakovrednem položaju Glas, 1980
Svetloba smrti, paradoks v naslovu, prevrednotenje smrti, vera v moč skupnosti (1980 že na drugačnem ozadju: tujstvo, nepovezanost, osamljenost ...), pozitivna vrednota; gozd + smrt + sončna katedrala; transformacija v metaforiki: narava > (v sredini) doneč steber svetlobe = sinestezija, podobnost vertikalnosti deblo : steber – svetost smrti, žrtvovanja – svetišče ljubezni, objokovalci velikih bližin > zgradba, kompozicija uravnotežena, v središču najmočnejša < zvočnost, tragična in poeličevana smrt > uporniško gibanje, dotikanje modernizma Zlobca notranje razkroji motivi: gozd, sonce, krščanstvo (svetišče, katedrale), vojna: vojaki (prijatelji) padejo, za njimi ostane steber svetlobe, ti stebri tvorijo kolonado, lepota smrti, olajšanje, rešitev iz grozljivega položaja, svetost smrti, pacifizem, transcendentalnost svetlobe že v naslovu, radoživost in vitalnost jutra kontrastnost med senco in svetlobo. morda delitev vojakov na slavljene in pozabljene (zamolčana državljanska vojna med 2. svetovno) 2. kitica: uliti motiv padanja, steber motiv rasti > dvojna dinamika zadnja kitica: rahla ironičnost, spomin = veza z onstranstvom prvoosebni pripovedovalec Stopnice k tebi, 1995
Samo ta dan imam, 2000v poznem odbobju motiv pesnik : jezik, ugibanje pomena jezika in besede za pesnika; obiskoval italijanske šole > poseben odnos do slovenščine Umiranje besede: pesnika je strah malomarnega odnosa do jezika, ki njemu pomeni vrednoto globinski odnos do jezika, beseda se več ne dviga, ni več sredstvo sanjanja, , ujetos pritlehnih, tudi besednih dejanj – tragičnost, elegičnost, vbujanje odpora eksistencialna tematika povezanosti jezik : pesnik, vzajeman odvisnost, šele drug drugega lahko pokličeta v življenje, vnos tematike že prej, ramah v poznem obdobju |