Ana səhifə

Sodobna slovenska književnost


Yüklə 1.14 Mb.
səhifə6/18
tarix24.06.2016
ölçüsü1.14 Mb.
1   2   3   4   5   6   7   8   9   ...   18

INTIMIZEM1949-1958


protomodernizem ali intimizem

Pesniki intimizma so intelektualci. Svoja spoznanja znajo razumsko premišljevati in osmišljati. V njihovih pesmih gre torej za refleksivno osmišljanje življenjskih vprašanj. Od naslednje generacije jih razlikuje to, da s temi conami smisla kljubujejo radikalnemu nihilizmu. Izrazito miselna pesnika sta predvsem Kovič in Menart. Intimisti se kasneje pridružijo kritiki sodobne urbane civilizacije. Priključijo se toku zrelega modernizma. Njihova kritika je milejša. Zavračajo uniformiranost človeka, avtomatiziranost oz. robotizacijo človeka, čustveno izpraznjenost. Od naslednje generacije pesnikov se razlikujejo po tem, da njihova poezija nikoli ne pristane v popolni alienaciji, v popolnoma prelomljenem razmerju med svetom in subjektom. Ne pristanejo v nihilizmu, njihov upor je manj radikalen. Upirajo se v imenu humanističnih vrednot. Takšna situacija je v 60. letih. Sredi 70. let začnejo ustvarjati celovite svetove, ki obnavljajo mitski pogled na svet. To so osebne mitopoetike. L. 1976 so izšle zbirke: Kovičev Labrador, Pavčkove Poganske hvalnice in Zlobčev Kras. Gre za zelo živo, zavzeto ustvarjanje idealitete. V stilnem smislu je intimizem prvi korak v modernost. Zgodi se kot vračanje k slogom Moderne, k impresionizmu (Murn, delno Kette in Kosovel, odmevi Jenka). Pri njih se pojavijo tudi zmerne, reducirane oblike ekspresionizma, ki so vidne v razlepotenih metaforah iz sodobnega življenja; te podobe še niso grozljive, groteskne. Pri intimistih se pojavi tudi ublažena različica nadrealizma. Ppesniki opisujejo tudi svoje sanje kot nekontrolirano dogajanje. Previdno in postopoma zapuščajo tradicionalne oblike kitic in metričnih verzov. Pojavi se nominalni slog, igra z dolžinami verzov, razgibana intonacija. Ne gre pa še za svobodni verz, ki ga uvede naslednja generacija. Narava je za intimiste pogosto projekcija, paralelen svet, v katerega lirski subjekt izpoveduje svoja občutja in razpoloženja. V kompozicijskem smislu je intimizem še vedno urejen; jedra sporočila so na začetku, na koncu in v sredini. Zgradba ni razmetana, sporočila so torej na ključnih sintagmatskih mestih. Zato nimamo težav z iskanjem teme. Gre za pesmi, ki jih lahko brez posebnih interpretacijskih strategij lahko berejo vsi ljudje, zato so ti pesniki še vedno zelo popularni. To za naslednjo generacijo ne velja več.


kmalu lastne zbirke, 1956 Menart Prvo jesen, Kovič Prezgodnji dan, 1957 Zlobec Pobeglo otroštvo, 1958 Pavček Sanje živijo dalje, 1962 Krakar Cvet pelina, 1955 Minatti Pa bo pomlad prišla in 1963 Nekoga moraš imeti rad
razočaranje nad svetom učinkovitosti, naglice, mehanizacije, ki briše individualnost, proti temu notranji smisel – oaze smisla, dobrote, živosti – osebne in zakonite: erotika, ljubezen (bežna, sanjska, hrepenenjska, nesrečna, samo pri Menartu ironična, s katero se brani pred razočaranjem), druga oaza narava – trava, pokrajine, čista bitja, svobodne ptice (Minatti pesnik barja), vračanje k starodavni deželi, jeklenim prednikom v neprijazni pokrajini, Pavček na Dolenjsko, Zlobec na Kras, Krakar z mitično pokrajino otroštva Belo krajino – idealistične slike, ki jih (danes) ni odkriti, oaza otroštva – čistost, igrivost, naivnost, sploh Zlobec (zbirka Pobeglo otroštvo), Krakar, Menart
Menart v Pesmi štirih Jesenski dan – sredi pesmi spomin na materin obraz in na njene pravljice, črni škrat in zlati vitez nekje daleč visoko v sinjem gradu
Menart in Kovič refleksija, vprašanje smiselnosti
intimisti tudi v 60. letih in kasneje – razčlovečenje, večja napetost, a nikdar do absurda, temelj etične vrednote, vera v smisel, iskanje rešitev, izhoda, če ga ni, ustvarjajo mite − in po tem se ločijo od naslednje generacije, 1976 Kovič Labrador, Zlobec Vračanje na kras, Kovič Poganske hvalnice
intimizem začetek postmodernizma, glas individualnega lirskega subjekta, razkol – na poti med tradicijo in modernimi oblikami, še upoštevanje pravopisa in forme, Kovič in Minatti (ritem z menjavo dolgega in kratkega verza, enjambementi – Poslednja luč) pa forme že sproščata, kitične in verzne oblike, metaforika, tudi rahljanje sintakse – eliptičnost s smiselnem zaporedju, obstoj kohezije in koherence, inimisti duševna stanja s pokrajino, paralelizem med čustvi in okoljem, motivi počlovečene narave, mimobežnost
intimizem spenja povojni čas z moderno; simbolizmom, ekspresionizmom, impresionizmom (a ne implicira relativnosti vsega) – vse te smeri ublažene, gre za blago ponovitev moderne, nadaljevanje prekinjene poezije z družbeno akcijo
impresionizem v intimizmu > fragmentarnost, Kovič se pojavlja v intimizmu, čeprav njegovi vrstniki (Zajc, Strniša) v kasnejše obdobje (Kovič MB, Menart MB > LJ, Pavček Dolenjska, Zlobec Kras) – priklučiti Minattija, partizanski pesnik, zbirko že 1947, več kot 50 pesmi v Pesmi štirih, erotiko Menart z distanco in kritičnostjo, Kovič z značilno depersonalizacijo, Božo Krakar ter Ada Škerl – postmodernizem

Ada Škerl:

mlada pesnica Ada Škerl 1949 pesniško zbirko Senca v srcu, slavistka, prevajalka – melanholične izpovedi zaradi prezgodaj umrlega partnerja za tuberkulozo – eksistencializem brez heroizma in svetlih občutij > zavrnitev uradne kritike: »sentimentalnost, malomeščanskost«, 1965 Obledeli pastirji; ni se vključila v literarno dogajanje, zato tudi razvoj slabši, Kosič zbrane pesmi s spremno besedo

rojena 1924

V intimizem so šli tudi novejši pesniki. Ena prvih pesnic je Ada Škerl, ki je izdala zbirko Senca v srcu (1948). V njej so v glavnem erotične in bivanjske izpovedi mladega dekleta. Pesmi so melanholične, žalobne, vdane, pasivne. Vsa ljubezenska pričakovanja se končajo v razočaranju, vse mlado in radostno je zatrto in se izteče v smrt. Tudi objekt želje (fant) umre. Vendar ne umre v boju kot junak, ampak gre za čisto navadno smrt. Ta smrt ne služi nobeni ideologiji, eshatologiji, ni dokaz junaštva, zato domovina s tem nima kaj početi. Avtorico so zaradi takšne nekoristne tematike kritizirali. Izdala je le še eno zbirko in potem za vedno utihnila.

Pesem Zimsko jutro. Vzdušje je žalobno, vse počiva, snežinke so cunjaste, vse je negibno, neživo.

Senca v srcu, 1948

– stara je bila 24 let


1   2   3   4   5   6   7   8   9   ...   18


Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©atelim.com 2016
rəhbərliyinə müraciət