Sodobna slovenska književnost
|
|  Yüklə 1.14 Mb.
|
Edvard Kocbekizjema
med vojno je imel zelo pomembne vloge: od julija 1941 je bil v vodstvu OF, zastopnik krščanskih socialistov; po vojni je bil podpredsednik prezidija (parlamenta) 1946 Beograd, 1951 je izda zbirko novel Strah in pogum > politična gonja, utišan, leta 1952 upokojen in izločen iz javnosti – deset let prepoved objav > predelovanje osnutkov vojne pesmi Groza, Pentagram (1977) 1904-1981 Lipicanci slovenski pesniki so jo prevedli v 4 jezike in jo razdelili med ostale pisce na 1. mednarodnem srečanju Dolga pesem: zato je veliko motivov p ne gre jih spravljati v objektivne obrazce, ker so dvopolni: črn mladič bela odrasla žival oseba je dinamična, narod se pomika k svetli prihodnosti konji so se povsod izkazali, prevažali so mogočneže, avstrijski cesarji so jih spoštovali in se z njimi pogovarjali slovensko uvršča jih med močne, a tudi neresnične, mitske živali – konji so resnični
od začetkov do danes smo bili tako majhni in šibki, da smo vedno žrtve, nikoli plenilci to naj bi bila neka moralna čistost, ki pa ni absolutna
stik z nadrealizmom – nič ni resničnejše od pesmi, ki je razum ne more zaobjeti poleg razuma potrebujemo tudi iraconalni pol lastnosti lipicancev so jedro, na katerem lahko Slovenci gradimo Kocbek: jedro moči je v človeku samem, Slovenci bomo preživeli, če bomo v sebi trdni, če bomo imeli to, kar je specifično naše
Množičen pojav: 4 knjige Slovensko pesništvo upora – 2500 besedil poezija je sicer vedno množična, a le v izjemnih razmerah pridejo v javnost tudi preprosti avtorji, imajo težo v  si sloji začnejo pesniti ne glede na šolanost, nekateri celo pravopisa ne obvladajo (italijansko ozemlje)
ker so priča posebnim in osebnim dogodkom, za katere menijo, da jih je treba ohraniti za prihodnost avtorji so lahko zelo preprosti ali pa vrhunski pri teh dvojih je najbolj zanimivo, povprečje je bolj ideološko obarvano 
opuščanje individualizma ni več razlike med visokim in nizkim, med življenjem in literaturo
vzpostavljata se nacionalna in socialna svoboda, še preden sta dejansko uresničeni nevarno je bilo pisati slovensko
1. trpljenje 2. boj 3. upanje besedila iz koncentracijskih taborišč, besedila slovenskih fantov v nemški vojski Slog: ni visokega artizma kitična urejenost pogosto sinkretično (lirika, epika, dramatika) kot v baladi, ki je ena od umetniško najboljših zvrsti med vojno blizu dokumentarnosti Albin Vajngerl - Čriček: Rjovel bi kot besen in razdražen lev, 1944 nastalo v bolnici Franji besedilo protesta proti "biričem" in hudičem, ki hočejo, da kljub trpljenju poje partizani so ga v Franji po krivem obtožili izdaje kitično oblikovano prost, nemerjen verz
solidarnost zvestoba domoljubje navezanost na dom, zemljo, narod, jezik vztrajanje, upornost, pokončnost GRADITELJSKA – MOBILIZACIJSKA POEZIJA
leta 1940 je bil s Kocbekom leta 1944 je šel k domobrancem moral se je umakniti na Koroško nasilno je bil vrnjen ubili so ga do leta 1987 se o njem ni govorilo
zato je bil zaprt v Gonarsu: Gonarški soneti po vrnitvi je bil odrezan od svojih, le sošolec Kremžar ga je zvabil v vaške straže novembra 1943 je zgorel v domobranski postojanki Grahovo Emigracije: mnogi avtorji, ki so bili na napačni strani ali nevtralni Argentina – revija Meddobja: Runo Jurčec France Papež Zorko Simčič – roman Človek na obeh straneh stene, 1957 – eksistencializem Prekinitev s stalinizmom in informbirojem, 1948: tudi dachauski procesi, Goli otok – čez noč se niso sposobni odreči Stalinu; obračuni z nasprotniki znotraj lastnih vrst nova možnost za Jugoslavijo – povsem drugačna usoda kot drugi vzhod zametki demokracije – samoupravljanje – vsaj malo odločanja o lastni usodi Preimenovanja revij: 1. Mladinska revija, 1946 – mentorska revija Beseda, 1951 – temelj literature urednika sta bila Minatti in Zlobec kritika Mitja Mejak in Janko Kos 2. Novi svet1, 1946 – osrednja literarna revija Naša sodobnost, 1953 – Ferdo Kozak, Boris Ziherl, Drago Šega Sodobnost, 1963 Partizanske zbirke: vse izidejo do leta 1950 Župančič: Zimzelen pod snegom, 1946 Matej Bor: Pesmi, 1946 Tone Seliškar: V naročju domovine, 1947 France Kosmač: Podobe našega pohoda, 1947 Jože Javoršek (prej Brejc): Partizanska lirika, 1947 – bolj intimistično Ta poezija ima danes dokumentarno vrednost. Ni bila pisana zaradi estetskega občutka, ampak zaradi praktičnega učinka. V tem času izdajajo tudi pesmi iz vojnih časov. Primer: Matej Bor: Previharimo viharje, Kajuhove pesmi, Župančič (Zimzelen pod snegom), Peter Levec (Koraki v svobodo), Jože Javoršek (Partizanska lirika), Minatti (S poti), Jože Šmit (Srce v besedi). Čas 1945-49 je čas graditeljske poezije, ki je po svoje komičen, vendar tudi grotesken, saj so to počeli najboljši predstavniki slovenske poezije. Edini dve svetli točki sta bili spor z Rusijo 1948 in zametki samoupravljanja |
redvsem konji, ki so simbol naroda prerastejo v temo