Ana səhifə

Objavljam zbirko vprašanj kot pomoč študentom pri pripravi na test


Yüklə 31.07 Kb.
tarix24.06.2016
ölçüsü31.07 Kb.
Objavljam zbirko vprašanj kot pomoč študentom pri pripravi na test.

Zbirka je enotna za vse fizikalne predmete, ki jih poučujem. Za posamezen predmet pridejo v poštev tiste teme, ki smo jih obdelali na predavanjih, težavnostna stopnja bo prilagojena programu (v povprečju na VS programih lažja vprašanja kot na UNI).

Na teoretičnem testu je zahtevano poznavanje osnovnih principov in enačb ter njihova uporaba v enostavnih primerih. Od pripomočkov je dovoljeno le pisalo in kalkulator.

Test bo sestavljen iz 15-30 kratkih vprašanj. Pričakujem kratke odgovore, pri računih tudi zapis formule, iz katere je bil izračunan.



Za vsa vprašanja glede testov se oglasite pri meni ali mi pišite na jana.padeznik@uni-mb.si.
22. 1. 2009 Jana Padežnik Gomilšek
Geometrijska optika

  1. Zapišite definicijo lomnega količnika.

  2. Kolikšna je hitrost svetlobe v steklu z lomnim količnikom 1,5?

  3. Voda ima lomni količnik 1,33, steklo pa 1,5. V katerem sredstvu je svetloba hitrejša (zakaj)?

  4. Približno kolikšen je lomni količnik zraka?

  5. Svetloba vpada prehaja iz zraka v steklo. Skicirajte prehod in označite vpadni in lomni kot.

  6. Svetloba vpada prehaja iz zraka v steklo. Zapišite lomni zakon in pojasnite pomen količin.

  7. Svetloba vpada prehaja iz stekla v zrak. Skicirajte prehod in označite vpadni in lomni kot.

  8. Skicirajte prehod svetlobe skozi planparalelno stekleno ploščico. Označite kote in premik žarka.

  9. Skicirajte prehod svetlobe, ki vpade pod kotom 0º na planparalelno stekleno ploščico.

  10. Skicirajte prehod svetlobe, ki vpade pod kotom 30º na planparalelno stekleno ploščico.

  11. Skicirajte prehod svetlobe, ki vpade pod kotom 80º na planparalelno stekleno ploščico.

  12. Skicirajte prehod svetlobe skozi tri vzporedne plasti: iz zraka v vodo z lomnim količnikom 1,33 in iz vode v steklo z lomni količnikom 1,5.

  13. Skicirajte prehod svetlobe skozi tri vzporedne plasti: iz zraka v v steklo z lomni količnikom 1,5 in iz stekla v vodo z lomnim količnikom 1,33.

  14. Skicirajte prehod svetlobe skozi optično prizmo in označite lomeči kot in odklonski kot ter vpadna in lomna kota.

  15. Skicirajte simetrični prehod svetlobe skozi optično prizmo in označite lomeči kot in odklonski kot ter vpadna in lomna kota.

  16. Skicirajte prehod svetlobe skozi optično prizmo in zapišite enačbi za lom na obeh površinah.

  17. Skicirajte in pojasnite pomen odklonskega kota pri prehodu svetlobe skozi optično prizmo. Zapišite enačbo za izračun odklonskega kota.

  18. Pojasnite, zakaj se bela svetloba po prehodu skozi optično prizmo razkloni v mavrico.

  19. Dve optični prizmi imata enake dimenzije vendar različni lomni količnik. Kako se razlikuje prehod svetlobe skozi prizmi (pri enakem vpadnem kotu)? Skicirajte.

  20. Kako se razlikuje prehod svetlobe skozi prizmo, če je prizma v zraku ali v vodi (pri enakem vpadnem kotu)? Skicirajte.

  21. Na kratko pojasnite pojav popolnega odboja svetlobe.

  22. Na kratko pojasnite pomen popolnega odboja v optičnem vodniku.

  23. Svetloba vpada pravokotno na hipotenuzo optične prizme z lomečim kotom 90º in doživi popolni odboj na kateti. Skicirajte celotno pot svetlobe skozi prizmo.

  24. Svetloba prehaja iz optično redkejšega v optično gostejše sredstvo. Kolikšni so možni vpadni in možni lomni koti? Ali pride do popolnega odboja?

  25. Svetloba prehaja iz optično gostejšega v optično redkejše sredstvo. Kolikšni so možni vpadni in možni lomni koti? Ali pride do popolnega odboja?

  26. Kolikšni morajo biti vpadni koti, da pride do popolnega odboja?

  27. Skicirajte pot žarka, ki se popolnoma odbije na meji voda-zrak in označite lomna količnika, vpadni ter odbojni kot.

  28. Skicirajte poti žarkov, od katerih eden vpade na mejo voda-zrak pod kotom, ki je manjši od mejnega kota, drugi pa pod kotom, ki je večji od mejnega.

  29. Skicirajte pot treh poljubnih žarkov, ki izhajajo iz točkastega predmeta in se odbijejo na ravnem zrcalu. Označite lego slike.

  30. Predmet postavimo 1 m pred ravno zrcalo. Kje nastane slika? Kolikšna je povečava, usmerjenost in vrsta slike (realna/navidezna)?

  31. Prvi predmet je 1 m pred ravnim zrcalom, drugi pa 2 m. Kje nastaneta sliki?

  32. Predmet postavimo 2 m pred ravno zrcalo. Kolikšna je razdalja med predmetom in njegovo navidezno sliko?

  33. Stojimo v kotu kvadrataste sobe in v zrcalu opazujemo predmet v sosednjem kotu. Zrcalo prekriva celo steno, ki je nasprotna obema kotoma. Skicirajte pot žarkov, ki padejo v naše oko.

  34. Stojimo v kotu kvadrataste sobe in v majhnem zrcalu opazujemo predmet v sosednjem kotu. Zrcalo je na steni, ki je nasprotna obema kotoma. Na katerem delu stene se nahaja zrcalo? Skicirajte.

  35. Skicirajte konkavno zrcalo in označite krivišče, teme, gorišče ter optično os.

  36. Skicirajte konveksno zrcalo in označite krivišče, teme, gorišče ter optično os.

  37. Skicirajte zbiralno lečo in označite optično os, središče leče ter obe gorišči.

  38. Skicirajte razpršilno lečo in označite optično os, središče leče ter obe gorišči.

  39. Na konkavno zrcalo vpada snop žarkov, ki so vzporedni optični osi. Kako se žarki odbijejo? Skicirajte in označite gorišče ter goriščno razdaljo.

  40. Na konveksno zrcalo vpada snop žarkov, ki so vzporedni optični osi. Kako se žarki odbijejo? Skicirajte in označite gorišče ter goriščno razdaljo.

  41. Na zbiralno lečo vpada snop žarkov, ki so vzporedni optični osi. Kako se žarki lomijo? Skicirajte in označite gorišče ter goriščno razdaljo.

  42. Na razpršilno lečo vpada snop žarkov, ki so vzporedni optični osi. Kako se žarki lomijo? Skicirajte in označite gorišče ter goriščno razdaljo.

  43. Kako na preprost način s pomočjo sončnih žarkov izmerimo goriščno razdaljo zbiralne leče?

  44. Kolikšna je goriščna razdalja konkavnega zrcala s krivinskim polmerom 0,5 m (absolutna vrednost, predznak)?

  45. Kolikšna je goriščna razdalja konveksnega zrcala s krivinskim polmerom 0,5 m (absolutna vrednost, predznak)?

  46. Kroglaste kovinske sklede delujejo kot konkavna zrcala. Kako se goriščna razdalja spreminja z naraščanjem velikosti (polmera) skled?

  47. Površina kovinskih spoliranih krogel deluje kot konveksno zrcalo. Kako se goriščna razdalja spreminja z naraščanjem velikosti (polmera) krogel?

  48. Kolikšna je goriščna razdalja ravnega zrcala?

  49. Skicirajte odboj temenskega žarka na konkavnem zrcalu. Označite vpadni in odbojni kot.

  50. Skicirajte odboj temenskega žarka na konveksnem zrcalu. Označite vpadni in odbojni kot.

  51. Skicirajte prehod središčnega žarka skozi zbiralno lečo.

  52. Skicirajte prehod središčnega žarka skozi razpršilno lečo.

  53. Skicirajte pot treh žarkov, ki izhajajo iz točkastega predmeta na optični osi konkavnega zrcala in se odbijejo od zrcala.

  54. Skicirajte pot treh žarkov, ki izhajajo iz točkastega predmeta na optični osi konveksnega zrcala in se odbijejo od zrcala.

  55. Skicirajte prehod skozi zbiralno lečo za tri žarke, ki izhajajo iz točkastega predmeta na optični osi leče.

  56. Skicirajte prehod skozi razpršilno lečo za tri žarke, ki izhajajo iz točkastega predmeta na optični osi leče.

  57. Predmet postavimo na razdaljo a od konkavnega zrcala. Kje nastane slika? Skicirajte.

  58. Predmet postavimo na razdaljo a od konveksnega zrcala. Kje nastane slika? Skicirajte.

  59. Predmet postavimo na razdaljo a od zbiralne leče. Kje nastane slika? Skicirajte.

  60. Predmet postavimo na razdaljo a od razpršilne leče. Kje nastane slika? Skicirajte.

  61. Kako je definirana povečava pri preslikavi z zrcali in lečami?

  62. Predmet postavimo na razdaljo 1 m pred konkavno zrcalo. Realna slika nastane 2 m od zrcala. Kolikšna je povečava (absolutna vrednost, predznak)?

  63. Predmet postavimo na razdaljo 1 m pred zbiralno lečo. Realna slika nastane 2 m od leče. Kolikšna je povečava (absolutna vrednost, predznak)?

  64. Predmet postavimo na razdaljo 1 m pred konveksno zrcalo. Navidezna slika nastane 0,5 m od zrcala. Kolikšna je povečava (absolutna vrednost, predznak)?

  65. Predmet postavimo na razdaljo 1 m pred razpršilno lečo. Navidezna slika nastane 0,5 m od leče. Kolikšna je povečava (absolutna vrednost, predznak)?

  66. Predmet postavimo na razdaljo 2 dm pred konkavno zrcalo z goriščno razdaljo 1 dm. Kje nastane slika?

  67. Predmet postavimo na razdaljo 2 dm pred konveksno zrcalo z goriščno razdaljo 1 dm. Kje nastane slika?

  68. Predmet postavimo na razdaljo 2 dm pred zbiralno lečo z goriščno razdaljo 1 dm. Kje nastane slika?

  69. Predmet postavimo na razdaljo 2 dm pred razpršilno lečo z goriščno razdaljo 1 dm. Kje nastane slika?

  70. Zapišite definicijo dioptrije leče.

  71. Kolikšni sta dioptriji leč z goriščnima razdaljama 50 cm in -50 cm? Katera leča je zbiralna?

  72. Kolikšni sta goriščni razdalji leč z dioptrijama +2 in -4? Katera leča je zbiralna?

  73. Leči z dioptrijama +2 in -1 postavimo tesno skupaj. Kolikšna je skupna dioptrija lečja?

  74. Leči z goriščnima razdaljama +2 dm in -1 dm postavimo tesno skupaj. Kolikšna je skupna dioptrija lečja?

  75. Navedite oblike leč. Katere so zbiralne in katere razpršilne?

  76. Od česa je odvisna goriščna razdalja leče? Zapišite enačbo in imenujte količine.

  77. Dve zbiralni leči imata enako obliko, a različna lomna količnika: 1,5 in 1,7. Katera leča ima večjo dioptrijo?

  78. Dve zbiralni leči imata enako obliko, a različna lomna količnika: 1,5 in 1,7. Katera leča ima daljšo goriščno razdaljo?

  79. Dve plankonveksni leči sta izdelani iz istega materiala, prva ima krivinski radij izbočene površine 20 cm, druga pa 50 cm. Katera ima večjo dioptrijo?

  80. Dve plankonveksni leči sta izdelani iz istega materiala, prva ima krivinski radij izbočene površine 20 cm, druga pa 50 cm. Katera leča ima daljšo goriščno razdaljo?

  81. Skicirajte preslikavo predmeta na film oz. senzor s preprostim fotoaparatom.

  82. Pri običajnih fotoaparatih je razdalja predmeta od leče mnogo manjša/večja od goriščne razdalje. Slika nastane blizu gorišča/daleč od gorišča. (Obkrožite.)

  83. Fotoaparat daje povečano/pomanjšano, realno/navidezno in obrnjeno/pokončno sliko. (Obkrožite.)

  84. Kako je povečava fotoaparata odvisna od goriščne razdalje leče?

  85. S fotoaparatom prvič slikamo oddaljeno pokrajino, drugič pa želimo čim večjo sliko oddaljenega drevesa. Kdaj izberemo daljšo goriščno razdaljo?

  86. Z velikostjo odprtine zaslonke fotoaparata lahko vplivamo na globinsko ostrino slike. Za večjo globinsko ostrino izberemo večjo/manjšo odprtino zaslonke. (Obkrožite.)

  87. Od česa je odvisna osvetljenost slike, ki jo daje fotoaparat?

  88. Skicirajte preslikavo diapozitiva s preprostim projektorjem.

  89. Pri projektorju je razdalja diapozitiva od leče mnogo manjša/večja od goriščne razdalje. Slika nastane blizu gorišča/daleč od gorišča. (Obkrožite.)

  90. Projektor daje povečano/pomanjšano, realno/navidezno in obrnjeno/pokončno sliko. (Obkrožite.)

  91. Povečavo projektorja povečamo tako, da diapozitiv približamo/oddaljimo od leče. (Obkrožite in skicirajte preslikavo.)

  92. Linearna povečava projektorja je 100. Kolikšno je razmerje ploščin slike in predmeta?

  93. Kako pri preslikavi s projektorjem dosežemo dovoljšnjo osvetljetnost slike?

  94. Diapozitiv postavimo 5 cm pred lečo projektorja, povečava je 100. Kolikšna je razdalja med lečo in platnom?

  95. Diapozitiv postavimo 5 cm pred lečo projektorja, povečava je 100. Goriščna razdalja projektorja je 500 cm / 4,95 cm / 5,05 cm / 495 cm. (Obkrožite.)

  96. Diapozitiv postavimo 5 cm pred lečo projektorja, povečava je 100. Goriščna razdalja projektorja je mnogo večja od 5 cm/ malo večja od 5 cm / malo manjša od 5 cm / mnogo manjša od 5 cm. (Obkrožite.)

  97. Na kratko pojasnite pojem »normalna vidna razdalja«. Koliko znaša?

  98. Kako daleč od očesa se nahajajo predmeti, ki jih zdravo človeško oko ostro preslika na mrežnico?

  99. Na kratko pojasnite, kako se zdravo človeško oko prilagaja, da lahko ostro preslika na mrežnico predmete na različnih oddaljenostih.

  100. Kako se spreminja goriščna razdalja očesne leče, ko mu predmet približujemo?

  101. Pojasnite kratkovidnost in korekcijo z lečo.

  102. Pojasnite daljnovidnost in korekcijo z lečo.

  103. Definirajte zorni kot.

  104. Kako se spreminja zorni kot, ko predmet približujemo očesu?

  105. Zapišite in pojasnite definicijo kotne povečave.

  106. V katerem primeru zbiralna leča deluje kot lupa?

  107. Kolikšna je kotna povečava lupe?

  108. Goriščna razdalja lupe je 10 cm. Kolikšna je kotna povečava lupe?

  109. Lupa ima 3-kratno kotno povečavo. Kolikšna je goriščna razdalja lupe?

  110. Skicirajte preslikavo na lupi. Predmet naj bo na sredi med goriščem in središčem leče.

  111. Skicirajte preslikavo na lupi. Predmet naj bo v gorišču leče.

  112. Lupa daje povečano/pomanjšano, realno/navidezno in obrnjeno/pokončno sliko. (Obkrožite.)

  113. Skicirajte preslikavo na preprostem mikroskopu.

  114. Princip preslikave na mikroskopu je kombinacija principov enostavnih preslikav. Objektiv deluje kot fotoaparat / projektor / lupa, okular pa kot fotoaparat / projektor / lupa. (Obkrožite.)

  115. Zapišite enačbo za kotno povečavo mikroskopa in pojasnite količine.

  116. Objektiv mikroskopa ima 50 kratno povečavo, okular pa 4 kratno. Kolikšna je skupna povečava mikroskopa?

  117. Kolikšna je razdalja med lečama mikroskopa v primerjavi z goriščnima razdaljama leč?

  118. Mikroskop daje povečano/pomanjšano, realno/navidezno in obrnjeno/pokončno sliko. (Obkrožite.)

  119. Skicirajte preslikavo na preprostem daljnogledu (npr. samo središčne žarke).

  120. Princip preslikave daljnogleda je kombinacija principov enostavnih preslikav. Objektiv deluje kot fotoaparat / projektor / lupa, okular pa kot fotoaparat / projektor / lupa. (Obkrožite.)

  121. Najbolj preprost daljnogled (brez obračalnih prizem) daje povečano/pomanjšano, realno/navidezno in obrnjeno/pokončno sliko. (Obkrožite.)

  122. Kolikšna je razdalja med lečama daljnoglega glede na goriščni razdalji leč?

  123. Zapišite enačbo za kotno povečavo daljnogleda in pojasnite količine.

  124. Daljnogled ima objektiv z goriščno razdaljo 20 cm in okular z goriščno razdaljo 5 cm. Kolikšna je kotna povečava?

  125. Kaj se zgodi z velikostjo povečave, če daljnogled obrnemo tako, da se vlogi objektiva in okularja zamenjata?

  126. Daljnogled ima objektiv z goriščno razdaljo 20 cm in okular z goriščno razdaljo 5 cm. Kolikšna je kotna povečava, če daljnogled obrnemo tako, da se vlogi objektiva in okularja zamenjata?


Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©atelim.com 2016
rəhbərliyinə müraciət