Univerza V mariboru ekonomsko-poslovna fakulteta
|
|  Yüklə 0.8 Mb.
|
Kulturne dejavnosti:
Gospodarstvo: V Lovrencu delujejo naslednja večja podjetja oziroma obrati: Marles hiše d.o.o. (obrat), Tovarna kos in srpov d.o.o., Bukev d.o.o., GG Maribor, obrat Lovrenc, Zavod za gozdove (izpostava), Kmetijska zadruga Lovrenc na Pohorju z.o.o. in Kotnik s.p. Samostojni podjetniki se ukvarjajo s storitvenimi dejavnostimi, gradbeništvom, lesno predelavo, avtoprevozništvom, gostinstvom in podobnim. Tabela 1: Statistični podatki lokalne skupnosti Lovrenc
Vir: www.lovrenc.si in občina Lovrenc na Pohorju SLIKA 4: ŠTEVILO PREBIVALSTVA PO NASELJIH število prebivalstva po naseljih od 1869 do 1991 
Vir: Krajevni leksikon Slovenije 1995
SLIKA 5: OBČINSKI SIMBOLI
Vir: www.lovrenc.si
Ker ima Lovrenc kar nekaj kulturno-zgodovinskih znamenitosti, smo se pred leti odločili za projekt Lovrenc-muzej na prostem. Osnova tega projekta, ki je trenutno v fazi izvajanja, je Ladejenkova hiša. Ladejenkovo je locirano izven strogega centra Lovrenca, in sicer v naselju Puša, ki je cca 1 km oddaljeno od samega centra Lovrenca. Pred dvema letoma smo zmagali na natečaju, v kategoriji najstarejših lesenih hiš, ki ga je razpisalo podjetje Riko hiše iz Ribnice. Strokovnjaki ocenjujejo, da je hiša stara več kot petsto let. Poleg te hiše bo v okviru tega projekta še Farška pajštva, Pernatova žaga in Pernatova kovačija. Posebnost tega projekta je v tem, da objektov ne selimo, ampak jih predstavljamo na obstoječih lokacijah. Prvi objekt, ki je že obnovljen, je Farška pajštva.
Lovrenc je zaradi svoje lege skozi tok časa postal nekaj posebnega. Tako je s pomočjo naravnih dobrin - lesa, kamna, vode, rodovitne zemlje - in globoke vere izoblikoval trdnega pohorskega človeka. Velik vpliv na pokrajino je poleg značilnega gospodarstva imela tudi samostanska duhovščina, ki je skrbela za kulturni in duhovni napredek Lovrenčanov. Skupaj so postavili številne sakralne objekte, na katere so še danes ponosni, ponašajo pa se seveda tudi z naravnimi zanimivostmi. Farška pajštva Med župnijsko cerkvijo sv. Lovrenca in pokopališčem stoji pohorska pajštva - sušilnica za sadje in lan. Objekt je delno zidan, delno lesen, pokrit pa z dvokapnico. Sadje so sušili v notranjosti na posebnih derah, kurili pa so od zunaj. Pajštva, ki stoji ob poti med pokopališčem in cerkvijo, je zaščitena kot etnološki spomenik in ni datirana. Po pripovedovanju domačinov naj bi bila stara več kot dvesto let. Del, kjer je sušilnica, je zidan iz kamna, prvi prostor in ostrešje pa je leseno, namesto žebljev so leseni cveki. Notranjost je razdeljena na dva dela. V prvem prostoru se nalaga in prebira sadje, v drugem delu pa se nahaja sušilnica. Na levi in desni strani so po tri »dere«, na katerih se suši sadje. Dere so na valjih, tako da jih je mogoče pomikati vstran od ognja, da se lahko nalaga sadje. Kurišče je z zunanje strani in je obokano, tako da dim sploh ne pride do sadja. V pajštvi so sušili sadje do prve polovice petdesetih let. Po nekaj več kot pol stoletja se je Turistično društvo odločilo, da jo obnovi. Leta 1999 je bila obnovljena in ponovno odprta. Seveda je obnova potekala pod strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora in ob finančni podpori Občine Lovrenc na Pohorju. Pajštva je zelo pomemben člen v lovrenški turistični ponudbi, saj je edina ohranjena takšne vrste in seveda delujoča, saj se sadje v njej suši od septembra pa vse tja do oktobra. Z pajštvo upravlja Turistično društvo. Sadje suši tako za svoje potrebe, kakor tudi za ostale Lovrenčane. Pajštva je tudi vključena v enodnevne oglede Lovrenca. V jesenskem času je možno videti samo delovanje - takrat se sadje suši, v ostalem času pa je možen ogled pajštve in poskušnja suhega sadja. Ladejenkovo - najstarejša hiša v Lovrencu Severozahodno od trga leži naselje Puša, ki je eden najstarejših zaselkov v Lovrencu. Tu stoji tudi pristna kmečka domačija - Ladejenkovo. Stavba, ki naj bi bila iz 15. stoletja, je v celoti lesena, grajena iz brun, okna so kvadratna, zaščitena z baročnimi kovanimi mrežami. Hišo pokriva mogočna strma čopasta "šintlasta" streha. Dimnica je bila ohranjena do prve svetovne vojne, nato pa so stene pobelili z apnom. Tla so še vedno lesena. Ladejenkova domačija stoji v Puši, naselju, ki se razprostira ob desni strani glavne ceste, ki vodi skozi Lovrenc proti Rogli. Domačijo sestavljajo stanovanjska hiša z vrtom, deloma zidan hlev in novejši kozolec-toplar, ki je za te kraje posebnost. Najbolj zanimiva je lesena cimprana kmečka hiša, ki je najstarejša v kraju. Čas njenega nastanka ni znan, vendar pa nekateri strokovnjaki, ki so si jo ogledali trdijo, da je bila zgrajena v šestnajstem stoletju. Prva omemba v pisnih virih se pojavlja v zemljiški knjigi, ki zajema čas od 1788 do 1825. Hiša je grajena iz tesanih brun, iz kamna so zidane le stene ob nekdanjih pečeh. Tloris stavbe je tradicionalen: osrednja prehodna veža, iz nje so levo in desno ločeni dostopi v vse štiri prostore v hiši. Med prostoroma v baročnem delu je tudi direktna povezava, medtem ko nekdanja dimnica nima prehoda v sosednji štibl. Že zunanji izgled stavbe kaže na to, da je nastajalo fazno. Dimnični del je starejši, zgrajen je bil mnogo pred letom 1792, ko je znana prva omemba domačije v pisnih virih. Za sedanje stanje domačije je poskrbelo predvsem dejstvo, da je od leta 1883, ko je bila v celoti prodana novemu lastniku, predstavljala predvsem domovanje najemnikom, »ofarjem«. Zaradi večjega števila najemnikov se je skozi čas večkrat prilagajala tlorisna razporeditev, pri čemer je primarni tloris ostajal razviden in nespremenjen. Ladejenkovo je z odlokom zavarovan etnološki spomenik ter je na osnovi Zakona o varstvu kulturne dediščine predviden za razglasitev za spomenik državnega pomena. Obnova Ladejenkove hiše se je pričela v prvi polovici devedesetih let. V tem obdobju se je hiša na novo prekrila s skodli. Statično so se konsolidirale lesene stene v dimnici in se podtemeljile. Zaradi popolne dotrajanosti lesa so v stenah dimnice delno ali v celoti zamenjali tramove z identičnimi rekonstrukcijami, saniral pa se je tudi baročno oblikovan prostor v levem delu hiše. V preteklem letu se je nadaljevalo z obnovo dimnice. S sten se je počistil apnen belež do primarnega dimnega sloja. Ladejenkova domačija je predvidena za muzej »in situ«, to je na mestu samem. V smislu odprtosti muzeja za različne družabne, kulturne, izobraževalne in turistične namene se tu predvideva muzejska postavitev bivalnega ambienta iz obdobja od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne. Oprema torej ne bo avtentična, temveč bodo eksponati ustrezno izbrani na temelju strokovne presoje odgovorne muzejske službe, zato predvidevamo, da se bomo povezali s Pokrajinskim muzejem iz Maribora, ki bi kot eksponate lahko prispeval ustrezno, še nerazstavljeno opremo iz depojev. Prostor naj bi torej deloval kot živ muzej, kot učilnica in delavnica za manjše skupine udeležencev. Čebelarski dom Ob 75-letnici obstoja čebelarske organizacije, leta 1996, je bil zgrajen čebelarski dom z gozdarsko in čebelarsko učno potjo. Gozdarska učna pot prikazuje avtohtone rastlinske vrste Pohorja. Predstavljena je tudi pot medovitih rastlin. Čebelarska učna pot prikazuje zgodovinski razvoj panjskih sistemov (Kranjičev panj, Kirarjev panj, AŽ panj, LR panj). V panjih je večkrat uporabljeno steklo, tako da je možen pogled v notranjost. Župnijska cerkev sv. Lovrenca Cerkev, po kateri je kraj dobil ime, se prvič omenja že leta 1184 in je že leta 1191 postala župnijska. O tej romanski cerkvi ne vemo ničesar, zato pa imamo več podatkov o njeni gotski naslednici iz prve četrtine 15. stoletja. Ohranjen je spodnji del zahodne in južne ladjine stene ter kos rebra, vzidan v ostenje prezbiterija. K tej cerkvi so v prvi polovici 16. stoletja prizidali petetažni zvonik. Cerkev je leta 1662 delno pogorela, 1691 pa so jo na novo tlakovali. Na osnovi podatkov iz župnijske kronike je možno sklepati, da so leta 1727 ob nabavi novega zvona nadgradili tudi zvonik ter ga leta 1742 oblekli v novo fasado. V letih 1765-1766 je gradbeni mojster Janez Jurij Stadler dal zgraditi sedanjo cerkev, ki je skoraj v celoti enovita baročna cerkev. Med leti 1870 in 1907 je bila zunanjščina cerkve ponovno obnovljena, obzidje, ki je vse do leta 1868 oklepalo cerkveni kompleks, pa je bilo odstranjeno. Notranjščino, ki so jo na novo poslikali leta 1892, dopolnjuje bogata baročna oprema, delo priznanega mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja. V letih 1988-1991 je bila obnovljena notranjščina, leta 1998 pa še zunanjščina. Podružnična cerkev sv. Radegunde Prvotno skromno gotsko cerkev iz 17. stoletja so po naročilu opata razširili in obokali ladjo. Sedanjo obliko je dobila leta 1776. Cerkev sestavljajo pravokotna ladja z vhodno vežo in fasadnim zvonikom ter nekoliko nižji prezbiterij s pritlično zakristijo na severni strani. Ima tri oltarje: sv. Radegunde, Device Marije in sv. Katarine. Podružnična cerkev sv. Križa. Omemba cerkve na tem mestu sega že v 13. stoletje, vendar je sedanja cerkev že pozno baročna iz leta 1659. Naknadno so dozidali še zvonik in zakristijo. Na zaključni steni prezbiterija je ostanek freske Marije in Janeza Evangelista, v sredini pa visi veliko in kvalitetno baročno razpelo. V cerkvi je tudi oltar sv. Florjana, h kateremu so se tržani pogosto zatekali po pomoč pred ognjem. Na tej sliki je tudi prva znana podoba lovrenškega trga iz leta 1776. Podružnična cerkev sv. Ignacija na Rdečem bregu Prvotno leseno cerkev, ki so jo postavili benediktinci, je leta 1769 zamenjala zidana. Postavili so jo zaradi bojazni, da bi se na Lovrencu širila Lutrova vera. V glavnem oltarju cerkve je slika sv. Ignacija, na desni strani "šmohorski" oltar, na levi pa oltar Matere Božje. Na stenah je jožefinski križev pot. Ta cerkev je edina v Sloveniji posvečena sv. Ignaciju Lojolskemu. Kip sv. Miklavža Ob cesti v Gornjem trgu stoji znamenje sv. Miklavža, zaščitnika splavarjev. Spominja na sedež splavarskega ceha v kraju. K znamenju so nosili darove v zahvalo za srečno vrnitev s poti po Dravi. Kamnit baročni kip je delo Jožefa Strauba iz leta 1754. Med obema vojnama je kip še stal bliže Jegrovi hiši. Zaradi rekonstrukcije ceste je bila prestavljen na sedanje mesto. Župnijska cerkev Device Marije v Puščavi Romarska cerkev v Puščavi predstavlja vrh umetnosti 17. stoletja v Podravju in je tudi eden najpomembnejših spomenikov pozno renesančne oziroma zgodnje baročne arhitekture na Slovenskem. Opat benediktinskega samostana je dal 1627 postaviti cerkev sv. Trojice in Device Marije, zaradi naglega razvoja božje poti pa so po naročilu naslednjega opata 1672 cerkev na novo pozidali, pri čemer so od prejšnje ohranili zvonik. Notranjščino velike cerkve sestavljata triladijski prostor in vzhodni del, ki ga oblikujejo polkrožno zaključeni kapeli in polkrožni prezbiterij. Jasni in pregledni notranjščini daje poglavitni pečat močna plastična členitev arhitekture: pilastri z bogatimi listnimi kapiteli, polkrožno zaključene arkade z maskami, oproge za ločevanje križnih obokov. Zelo kvalitetna je tudi cerkvena oprema. Uviti stebri in številni kipi zaznamujejo trinadstropni veliki oltar in oltarja v kapelah, pri čemer sta slednja, obogatena s še po štirimi velikimi kipi, po obliki edinstvena v slovenskem gradivu. Podružnična cerkev sv. Ane v Puščavi Nad cerkvijo Device Marije nas z griča pozdravlja s svojim strešnim zvonikom kapela sv. Ane, ki je sicer nastala 1659, a je v sedanji stavbi deloma baročna, deloma pa historična. Od oprave sta omembe vredna baročen oltar iz srede 18. stoletja in baročen kovinski lestenec iz istega časa.
Lovrenška jezera Na vrhu Pohorja, v povirju Radoljne, Mislinje in Velke, leži šotno barje z 11 do 22 jezerci, odvisno od obsega in trajnosti stoječe vode. To značilno grebensko barje, nastalo pred 6000 leti, se je iz mineralnega močvirja spremenilo v visoko barje z do 290 cm globoko segajočo šoto. Barja so posebni tipi življenjskega okolja, za katero je značilno stalno ali občasno zastajanje vode. Porasla so z vodoljubnimi in vlagoljubnimi rastlinami, iz katerih nastaja šota. Šota nastaja iz odmrlih rastlinskih delov, predvsem šotnih mahov, ki zaradi pomanjkanja zraka ne razpadejo popolnoma v humos, ampak se v procesu pooglenitve spremene v šoto. Večji del 16 hektarjev velikega šotišča porašča ruševje in značilne vrste visokega barja: rožmarinka, okroglolistna rosika, razne vrste šotnih mahov, alpski pupek… Lovrenško barje je največje visoko barje v Sloveniji in eno najpomembnejših v južni Evropi. Sestavljeno je iz dveh delov, ki ju loči pas gozda. 20 jezerc ali barskih oken, ki so njegova poglavitna značilnost, mu je prinesla tudi ime Lovrenška jezera. Barje ima slemensko lego in je nastalo kot mineralno močvirje na valoviti napropustni geološki podlagi. S kopičenjem šote se je postopoma spremenilo v visoko barje. Starost barja cenijo na 8000 let in je torej poledenodobnega nastanka. Celotno območje barja nima nobenega površinskega dotoka. Napajajo ga izključno padavinske vode. Jezerca so nastala sekundarno kot erozijske površine, saj se dno pri vseh nadaljuje v šoto. Podatek, da je v njih voda kljub slemenski legi tudi v največji poletni suši, zgovorno priča o veliki zmožnosti zadrževanja vode, ki jo imata šotni mah in šota. Plast šote je v osrednjih delih barja debela do 290 cm, v obrobju pa je precej tanjša. Območje Lovrenškega barja s površino okrog 22 hektarjev je posebej zavarovani del največjega slovenskega gozdnega rezervata Ribniško-Lovrenška jezera, velikega 522 ha, ki obsega celotno ovršje Pohorja med Ribniškim in Mulejevim vrhom. RASTLINE Rastlinski svet lovrenškega barja v največji meri okarakterizira šotni mah, graditelj življenskega prostora in ruševje (planinski bor), ki prerašča večino površine. Šotni mahovi so vodoljubni in vlagovljubni mahovi, ki zadržujejo v svojih steljkah mnogo vode. To jim omogoča posebna notranja zgradba, po kateri se razlikujejo od drugih skupin mahov. Kar 8 vrst šotnih mahov, ki uspevajo tudi na Pohorju, je v Sloveniji ogroženih. Med ostalimi značilnimi rastlinami, ki jih najdemo v Lovrenškem barju, je kar 11 ogroženih. To so rožmarinka, nožičavi munec, okroglolistna rosika, dlakava in gola mahovnica, kalužni in malocvetni čaš, enolistna plevka, beli lokvanj ter rušnati in alpski mavček. Poleg teh lahko tukaj najdemo še značilne barsko kopinščico, dvospolno mahunico, rjasti sleč in močvirsko grezuljo. ŽIVALI Živalstvo Lovrenških jezer je zelo pestro. Največ posebnosti je med drobnimi živalmi, zlasti žuželkami, kot so metulji, hrošči, kačji pastirji, pribrežnice in mladoletnice. Znanih je tudi več vrst dvoživk: alpski pupek, žaba sekulja in zelena krastača. Posebnost med plazilci je živorodna kuščarica. Drevesa V okolici Lovrenca raste kar nekaj dreves, ki s svojo nenavadno obliko, izjemno velikostjo ali redkostjo zbujajo pozornost:
Kolesarske poti Lovrenc ima idealne možnosti za kolesarjenje. Skozi Lovrenc poteka kolesarska transverzala, ki teče od Ptuja proti Dravogradu. Druga pomembna smer za gorsko kolesarjenje je smer Maribor-Rogla. Poleg teh dveh glavnih smeri je tudi v samem Lovrencu in njegovi okolici obilo lepih razgibanih smeri za gorske kolesarje. Večina teh poti je na nadmorski višini od 500 pa do 1000 metrov. V okviru Turističnega društva deluje skupina za kolesarjenje, ki pripravlja te kolesarske poti. V bližnji prihodnosti se bodo te kolesarske poti predstavile na svetovnem spletu. Pohodništvo Iz našega kraja so odlična izhodišča za razne pohode po Pohorju, saj se kar precej pohodnikov pripelje iz Maribora in od tod nadaljuje pot proti različnim delom Pohorja (npr. proti Ribniški koči). Mnogo je tudi pohodnikov, ki prihajajo iz planin in pot iz Lovrenca nadaljujejo v dolino s pomočjo avtobusne povezave.
Leta 1969 so v Lovrencu zgradili vlečnico Kumen, ki naj bila začetna faza veliko večjega projekta; to je izgradnja sedežnice na Klopni vrh. Vlečnica je v primeru dobrih »snežnih« zim kar dobro obiskana. Ko so bile še zime bogate s snegom, se je na Lovrencu smučalo kar precej ljudi tudi od drugod. Na Lovrencu so zelo dejavni tudi smučarji tekači; le-ti si vsako leto uredijo tekaške steze.
Pred desetimi leti so se v takratni krajevni skupnosti odločili, da poživijo dogajanje v Lovrencu med poletnimi meseci. Sklopu kulturnih in športnih prireditev, ki se odvijajo od Lovrenške nedelje (okrog 15. avgusta), pa do konca avgusta, so dali ime Jezernikovi dnevi. To ime so dobili po mitološkem bitju - povodnem možu Jezerniku, ki je prebival v velikem jezeru nad Lovrencem. Da bi povečali pomen teh dnevov, so vsako leto izbrali Jezernika, ki je bil tako ali drugače dejaven v kraju, pred dvema letoma pa je Jezernik dobil štiriletni mandat. Pomen Jezernika se je v teh desetih letih spreminjal. Če je bilo v začetku njegovo delovanje usmerjeno predvsem na področje varovanja okolja (razne čistilne akcije), se je v zadnjih dveh letih njegovo zanimanje preusmerilo na področje turizma. V teh desetih letih se je v okviru teh dni zgodilo kar nekaj odmevnih prireditev. Med drugim je bilo leta 2000 srečanje bančnikov Slovenije, v lanskem letu pa je bila Radijska delavnica znancev mariborskega radia.
Turistično društvo ima v Lovrencu na Pohorju že dolgo tradicijo. Zadnjih šest let je postalo Turistično društvo gonilna sila razvoja turizma v Lovrencu, kar sovpada z ustanovitvijo lovrenške občine. S tem, ko je Lovrenc na Pohorju postal samostojna občina, je Turistično društvo dobilo redni vir financiranja. Turistično društvo je tako postalo »podaljšana roka« občine na področju turizma, saj izvaja raznovrstne akcije pod okriljem občine. V nekaj letih je bilo tako zaključenih kar nekaj projektov, ki so pomembni za razvoj turizma v lovrenški občini. Prvi takšen večji projekt je bila obnova Farške pajštve - sušilnice sadja leta 1998, ki jo je Turistično društvo obnovilo z občinskimi sredstvi. Na ta način je Turistično društvo pridobilo pod svoje okrilje zelo pomembno turistično točko, saj je ta sušilnica edina delujoča v Sloveniji. Obnovljen je bil tudi kip sv. Miklavža v centru Lovrenca, ki je prav tako posebnost v slovenskem prostoru, saj je sv. Miklavž zaščitnik splavarjev - flosarjev. Nikjer v Sloveniji namreč ni tako mogočnega kipa sv. Miklavža, kot je v Lovrencu, kar kaže na veličino nekdanjega splavarski ceha. Največji projekt, ki se ga je lotilo Turistično društvo, pa je zagotovo obnova najstarejše lesene hiše v Sloveniji, petsto let stare Ladejenkove hiše. Leta 2000 je Turistično društvo zmagalo na natečaju za najstarejšo in najlepšo hišo v Sloveniji, ki ga je razpisalo podjetje Riko hiše iz Ribnice na Dolenjskem, in sicer v kategoriji najstarejša hiša. Obnova poteka že od leta 1992, vendar je pred nekaj leti popolnoma zastala, saj niso bila rešena lastninska razmerja. Ko se je to uredilo, je občina sklenila z lastnikom pogodbo, s katero je Turistično društvo dobilo v upravljanje ta objekt. V lanskem letu so tako ponovno stekla obnovitvena dela – obnovljeni so bili podi v eni izmed sob ter v veži, hkrati s tem pa so pričeli pripravljati projekt za obnovo gospodarskega poslopja, s katerim se bodo potegovali tudi za evropska sredstva. Z temi obnovami, ki so jih že končali oziroma so v teku, sledijo projektu, ki so si ga pred leti zadali, in to je Lovrenc – muzej na prostem. S tem projektom želijo ustanoviti muzej na prostem. Posebnost tega muzeja bo v tem, da se objekti ne bodo selili na neko področje, tako kot je to običaj v Skandinaviji, ampak bodo ostali v avtentičnem okolju. Seveda te objekte, ki so jih obnovili oziroma se še obnavljajo, že »tržijo«, za kar je zadolžena skupina za izlete, ki v enodnevni izlet vključuje naslednje ogledne točke:
Turistično društvo se promivira z ponudbami, ki jih pošiljajo raznim društvom upokojencev ter osnovnim in srednjim šolam. Pred enim letom so objavili tudi članek v specializirani turistični reviji, imeli pa so tudi promocijo v enem večjih trgovskih središč v Mariboru. Za širšo promocijo so seveda finančno prešibki, npr. za predstavitev na sejmu. Največja ovira za res pravi turistični razvoj Lovrenca je nesodelovanje gostincev. Z njihovim skupnim sodelovanjem in financiranjem aktivnosti Turističnega društva na področju promocije, bi Lovrenc zagotovo bil dosti bolj prepoznaven v slovenskem prostoru kot je sicer. Poleg teh akcij pa kontinuirano vsako leto poteka ocenjevanje hiš, tako imenovana Marjetica. Tukaj se ocenjuje zunanja urejenost hiš. Kot »redno dejavnost« Turističnega društva bi lahko šteli tudi organiziranje raznih prireditev, kot je zaključna prireditev Marjetice, kjer se podeljujejo vsakoletna priznanja. Zadnji dve leti organizirajo tudi izbor Lovrenčanke leta, kot neko protiutež izboru Jezernika. Ob koncu leta razveselijo lovrenške otroke z miklavževanjem, kjer jih tudi obdarijo. Predlani so pričeli tudi z igrami po lovrenško, na katerih zaenkrat sodelujejo v šaljivih igrah le domačini.
V anketi je bilo postavljenih nekaj pomembnih vprašanj, s katerimi smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri gostinci želijo in v kolikšni meri dejansko sodelujejo pri razvoju turizma v občini Lovrenc na Pohorju. S tem namenom smo opravili ustno anketo med lastniki naslednjih lokalov, in sicer v bifeju Sgerm, penzijonu Juli, piceriji Zlati Škorpijon, gostišču Maks, kava baru Jelen, gostišču Skačej, kava baru Vanek, gostišču Korez, Burger pubu, bifeju Gozdar ter Shock baru. Začeli smo z vprašanjem, ali bi si želeli, da se v Lovrencu na Pohorju da večji poudarek na razvoju turizma. Rezultate odgovorov prikazujemo s sliko 6. SLIKA 6: Ali bi si želeli, da se v lovrencu na pohorju da večji poudarek na razvoju turizma? 
Vir: Podatki iz ankete Kot je razvidno iz slike 6, se je velik odstotek gostincev odločil, da je pomembno, da se da večji poudarek na razvoju turizma, kar znaša 64% anketiranih, 27% anketiranih se ni moglo odločiti za odgovor da ali ne. Le 9% se je odločilo za odgovor ne. Nadaljevali smo z vprašanjem, na kateri stopnji je po njihovem mnenju lovrenški turizem ter prikazali rezultat s sliko 7. SLIKA 7: STOPNJA RAZVITOSTI LOVRENŠKEGA TURIZMA 
Vir: Podatki iz ankete Iz slike 7 je razvidno, da vidijo gostinci občino Lovrenc na Pohorju še na začetni stopnji razvoja turizma, s čemer se je strinjalo kar 73% anketiranih. Da je lovrenški turizem razvit, meni 9% anketiranih, kakor je pri prejšnjem vprašanju 9% anketiranih menilo, da ni potrebno dajati poudarka na razvoju turizma, 18% anketiranih pa je menilo, da je lovrenški turizem na nerazviti stopnji. Nadalje smo analizirali pomembnost navedenih dejavnosti za razvoj turizma in dobljene rezultate prikazali s sliko 8. SLIKA 8: KAKO POMEMBNE SE VAM ZDIJO NAVEDENE DEJAVNOSTI ZA RAZVOJ TURIZMA?  Vir: Podatki iz ankete
Iz te slike 8 je razvidno, da se zdijo gostincem navedene dejavnosti za razvoj turizma v večji meri pomembne, kakor tudi zelo pomembne, saj se jih je za kulturne znamenitosti odločilo 73% kot zelo pomembne in 27% kot pomembne. V enakem odstotku so se odločili za Jezernikove dneve. Sledijo naravne znamenitosti, katerim je pomembnost zmanjšal zanemarljiv 9% nepomembnosti. Enak odstotek pomembnosti so dali zimskemu turizmu in kulturnim dejavnostim. S sliko 9 prikazujemo mnenje gostincev o zadostni meri promoviranja občine Lovrenc na Pohorju preko medijev in občil. SLIKA 9: ALI MENITE, DA SE LOVRENC NA POHORJU V ZADOSTNI MERI PROMOVIRA PREKO MEDIJEV IN OBČIL? 
Vir: Podatki iz ankete Rezultat, ki smo ga dobili s sliko 9, nam je pokazal, da se Lovrenc na Pohorju ne promovira v zadostni meri, saj se jih je za odgovor ne odločilo 91%, kar predstavlja skoraj vse anketirane. Le 9% se jih je odločilo, da se promovira v zadostni meri. Nadaljevali smo z vprašanjem, kateri od naštetih načinov se zdi anketiranim najprimernejši za promoviranje Lovrenca na Pohorju in rezultat prikazali s sliko 10.  SLIKA 10: Kateri od naštetih načinov se vam zdi najprimernejši za promoviranje Lovrenca na Pohorju? Vir: Podatki iz ankete Kot je razvidno iz slike 10 se je največ anketiranih odločilo za promoviranje preko tv oglasa (29%), sledijo časopis (21%) in radio (18%), bilten (14%), internet (11%) ter reklamni pano (7%). S tabelo 2 prikazujemo, ali gostinci ocenjujejo svoj lokal kot pomemben del v turistični ponudbi. tabela 2: KAKO POMEMBEN DEL V TURISTIČNI PONUDBI KRAJA BI LAHKO BIL VAŠ LOKAL?
Vir: Podatki iz ankete Rezultati, ki smo jih dobili s tabelo 2 nam kažejo, da gostinci ocenjujejo svoj lokal kot pomemben, za kar se je odločilo 5 oziroma 45% anketiranih, in srednje pomemben del v turistični ponudbi kraja, kar meni prav tako 5 oziroma 45% anketiranih. Le 1 anketirani je ocenil svoj lokal kot nepomemben pri oblikovanju turistične ponudbe. Kot zadnje nas je zanimalo, kako pomembno se jim zdi sodelovanje med gostinci pri skupni promociji Lovrenca na Pohorju, kar smo prikazali s tabelo 3. Tabela 3: pomembnost sodelovanja med gostinci
Vir: Podatki iz ankete Iz tabele 3 vidimo, da ocenjujejo sodelovanje med gostinci kot zelo pomembno (6 anketiranih) in pomembno (3 anketirani), kar predstavlja približno 80% anketiranih. Le 2 anketirana sta ocenila sodelovanje kot nepomembno.
Turizem je dejavnost, s katero lahko tržimo različne naravne, kulturne in prostorske danosti, ki so privlačne za turiste. Stopnja razvitosti le-tega v določenem okolju zaznamuje splošno območje in mu daje prepoznavno noto v širši okolici ter vpliva tudi na razvoj območja. Turizem ustvarja priložnosti, ki ugodno vplivajo na celoten ekonomski, socialni in prostorski razvoj države, prav tako se učinki turizma odražajo v gospodarski rasti regije in s tem tudi občine kot enega izmed sestavnih delov le-te. S turizmom lahko povečamo gospodarsko rast, regionalni razvoj, ustvarimo nova delovna mesta, oživimo podeželje… Občina Lovrenc na Pohorju ima veliko naravnih in kulturnih danosti, vendar je mnogo teh potencialov neizkoriščenih. Če želimo te potenciale ustrezno izkoristiti, se mora dati večji poudarek na razvoju turizma v občini. Iz ankete, ki smo jo opravili, je razvidno, da si gostinci želijo razvoj turizma, imajo zanj velik interes, prav tako se tudi strinjajo, da je lovrenški turizem na začetni stopnji razvoja. S tem ima občina Lovrenc še veliko manevrskega prostora, da te potenciale oziroma danosti izkoristi. Gostinci sami menijo, da so pripravljeni na prihod turistov. Če želiš pritegniti pozornost oziroma privabiti čim več turistov, je potrebno promovirati vse naravne in kulturne danosti, s čimer pa se ne strinjajo, saj želijo, da bi se promovirale le tiste danosti, ki so v neposredni bližini njihovega gostišča, kar pa seveda ni prav. Medsebojno sodelovanje je ravno tista rešitev, ki bi lahko prinesla uspeh občini, s tem pa neposredno njim kot gostincem. Za pospešen razvoj turizma v občini bi morali:
Konkretno bi bilo:
Občina mora uporabiti številna sredstva javnega obveščanja. V propagandne namene mora izkoristiti elektronske in tiskane medije. Vsebina propagandnih sporočil naj bo različna, torej naravnana na vsako skupino turistov posebej. Sporočila morajo biti kratka in jasna ter primerna različnim dogodkom, vsekakor pa morajo biti funkcionalna, da privabijo čim širšo publiko. Pri tranzitnih turistih mora biti propaganda naravnana na gostinske in prehrambene storitve, medtem ko je pri izletnikih poudarek na kulturni ponudbi, športnem razvedrilu, prevoznih možnostih in gostinski prehrani, ne pa na prenočitveni ponudbi. Informativno dejavnost naj bi prvenstveno zagotovili v turistični pisarni oziroma turistični agenciji. Tu bi bile na razpolago številne uporabne informacije, predvsem s področja turizma v občini. Na voljo bi morala biti paleta najrazličnejših brošur in prospektov o občini, kot tudi zemljevidi z bližnjo okolico, v kateri bi bila vrisana vsa turistična ponudba. Za vsako zanimivo občinsko prireditev bi morali poskrbeti z ustrezno propagando v časopisu oziroma po radiu, s prospekti in raznimi plakati. Zanimiva dogajanja bi vsekakor morala biti medijsko bolj odmevna. |
