Univerza V mariboru ekonomsko-poslovna fakulteta

Naravni elementi storitev primarne turistične ponudbe

Želja po fizični in psihični rekreaciji v turizmu je bolj ali manj vezana na naravne dobrine. Za turista so zanimive šele tedaj, ko dosežejo kakovost, po kateri turist povprašuje (npr. brez snega ni smučišč).

Ker naravne dobrine niso predmet povpraševanja vseh turistov, bodo nekateri povpraševali po eni, drugi pa po drugi vrsti naravnih dobrin, zato naravne dobrine delimo v šest skupin:

• 
  podnebje,
  
• 
  hidrografski elementi,
  
• 
  površje,
  
• 
  rastlinstvo,
  
• 
  živali,
  

• 
  pokrajinska slika in razglednost.
  

Družbeno dejavni elementi storitev primarne turistične ponudbe

Družbeno dejavni elementi primarne turistične ponudbe se kažejo v obliki duhovnih in materialnih dobrin (zgodovinske, umetnostne…). Na trgu se lahko pojavijo kot blago, ki ima svojo ceno, ni pa nujno, da menjajo lastnika, saj se lahko prodaja samo njihov ogled. V večini primerov si turisti te dobrine samo ogledajo in za to plačajo. Ponudba teh dobrin je elastičnejša od ponudbe naravnih. Družbeno dejavne elemente lahko združimo v tri glavne skupine:

• 
  kulturne vrednosti, spomenike in ustanove,
  
• 
  etnografsko-zgodovinske dobrine in
  
• 
  dejavnike družbenogospodarskega okolja.
  

• 
  Storitve sekundarne turistične ponudbe
  

Primarna in sekundarna turistična ponudba sta med seboj tesno povezani. Elementi primarne turistične ponudbe so dobrine, ki motivirajo turiste, medtem ko elementi sekundarne turistične ponudbe napravijo prve dostopne za uporabo, ogled, uživanje...

• 
  prenočitvene in prehranske zmogljivosti in naprave (število in kategorija objektov po predpisih o kategorizaciji, število postelj, funkcionalnost kapacitete in naprav, proizvodnih in pomožnih prostorov, funkcionalnost prostorov za goste),
  

• 
  prometno-komunikativne zmogljivosti in naprave (število in kategorije pošt in kakovost poštnih storitev, število železniških in avtobusnih prevoznih sredstev, prog in postaj, vrsta in število letalskih, pomorskih, jezerskih prog, letališč in pristanišč, marin (letališča za športna letala), zdravstveni objekti),
  

• 
  objekte raznih institucij oziroma podjetij (število obratov in zaposlenih v teh obratih, kot so trgovski lokali, lekarne, razne trafike, športni in rekreacijski objekti, objekti kulturnih dejavnosti, zdravstveni objekti, komunalni objekti).
  

Storitve, ki jih proizvaja in daje sekundarna turistična ponudba, pa so storitve turističnih agencij, restavracij, prenočitvenih objektov, trgovinskih mrež, športnih in kulturnih prireditev, zdravstvenih in komunalnih dejavnosti ter turističnih društev.

• 
  turistično območje je praviloma sestavljeno iz posameznih ponudnikov enovitega
  
• 
  turističnega produkta,
  
• 
  proizvodnja in potrošnja turistične storitve običajno poteka na istem zemljepisnem območju in istočasno,
  
• 
  sestavljanje enovitega turističnega produkta izvaja turist sam v času svojega potovanja ali počitnikovanja,
  
• 
  turist je pri tem sorazmerno svoboden,
  
• 
  turist potuje k produktu in je aktivno udeležen v procesu trošenja turističnega produkta.
  

Poudariti moramo kratkoročnost turistične storitve, ki izhaja iz marketinške filozofije o življenjskem ciklusu izdelkov in storitev. Želje, okusi, modni trendi so na področju turističnih storitev podvrženi nenehnim spremembam, zaradi česar so inovacije na tem področju toliko pomembnejše.

• 
  Kdo je potencialni potrošnik turistične storitve?
  
• 
  Katere sestavine primarne in sekundarne turistične storitve naj vsebuje?
  
• 
  Katere turistične motive naj vsebuje?
  
• 
  Kdaj bomo tržili turistične storitve?
  
• 
  Kakšne so predvidene kapacitete turističnih storitev?
  
• 
  Kakšen je pričakovani dobiček?
  

Proces snovanja nove turistične storitve gre tako skozi določene faze, in sicer:

• 
  zbiranje idej za turistično storitev,
  
• 
  ocenjevanje ideje,
  
• 
  razvijanje prototipa turistične storitve,
  
• 
  tržno testiranje ter
  
• 
  ponudba in marketing turistične storitve.
  

Zaradi dinamičnega dogajanja v okolju turističnega središča je razvijanje novih in spreminjanje obstoječih turističnih izdelkov in storitev pogoj za preživetje oziroma rast in razvoj. Kriteriji, ki jih nova turistična storitev mora izpolnjevati, so naslednji:

• 
  obstajati mora dovolj veliko povpraševanje vsaj enega tržnega segmenta z možnostjo, da bo turistična storitev pritegnila turiste tudi iz drugih segmentov,
  
• 
  nova turistična storitev mora ustrezati splošnemu ugledu turističnega središča,
  
• 
  nova turistična storitev mora biti podprta z razpoložljivimi resursi in kadrovskimi potenciali,
  
• 
  nova turistična storitev mora prispevati k razvoju in dobičku turističnega središča.
  

Upoštevati moramo tudi sinergijski učinek. Pri izgradnji turističnega produkta moramo upoštevati spremenljivo povpraševanje po turističnih storitvah skozi različna časovna obdobja. Pri tem izgrajujemo optimalne kapacitete, kar pomeni, da so le-te prilagojene povpraševanju skozi vse leto in ne določenemu obsegu v času višje sezone. V kolikor se v okviru turističnega produkta pojavijo problemi, ima le-ta na voljo več možnosti. Izbira strategije bo v prvi vrsti odvisna od narave problema, ki nastaja v zvezi s ponudbo. Najbolj drastičen ukrep je ukinitev turističnega produkta. Pogosto se zgodi, da moramo spreminjati marketinško strategijo glede na spremenljivost okolja, v katerem turistično središče posluje. Do zastavljenega cilja pa lahko pridemo tudi z znižanjem stroškov ali pa s spremembo turističnega produkta (Heath 1991, 143).

• 
  sodoben turizem poudarja umetniške užitke, spektakle in naravne lepote,
  
• 
  sodoben turist živi s težnjo »beg od civilizacije«, zato je značilno vračanje k naravi,
  

• 
  turisti ne želijo klasičnega počitka, pač pa aktivno preživljanje prostega časa (naravne lepote, športni objekti, prodajalne, kulturni spomeniki, prireditve, razvedrilo in zabava),
  
• 
  vedno bolj množičen pojav postajajo poslovni turisti (sejmi, seminarji, kongresi, predstavitve, posvetovanja), ki so večji potrošniki in boljši plačniki.
  

Zaradi navedenih trendov je končano obdobje turizma, kjer so zadostovale osnovne storitve (prenočitev, gostinska ponudba), pri čemer je nujno spremeniti podobo turizma, kar pa je mogoče preko inoviranja in širjenja turističnih produktov.

6. Blagovna oziroma storitvena znamka

Z blagovno oziroma storitveno znamko se zavaruje znak, ki je v gospodarskem prometu namenjen razlikovanju blaga oziroma storitev iste ali podobne vrste (Andrejčič 1997, 52).