Univerza V mariboru ekonomsko-poslovna fakulteta
|
|  Yüklə 0.8 Mb.
|
Potrebna je povezanost s touroperatorji in turističnimi agencijamiPovezava s touroperatorji in turističnimi agencijami je neizogibna, saj Lovrenc na Pohorju kot majhna občina ni sposobna sama tržiti turizma in je premajhna, da bi učinkovito prodrla na širše tržišče. Potrebna bi bila povezava z večjimi touroperatorji v Sloveniji, kot so npr. Kompas, Globtour, Sonček ali z večjimi touroperatorji izven meja. Na ta način se turistična ponudba določenega manjšega kraja ali občine prenese na celoten slovenski prostor. Za občino Lovrenc na Pohorju bi bilo nujno, da bi imela vsaj eno specializirano kontaktno osebo za turizem. Njene naloge in naloge drugih zaposlenih v turizmu bi morale biti jasno določene – izmenjava informacij in izkušenj, vsi gostinci pa bi morali nastopati koordinirano in sodelovati pri razvoju turizma.
Turizem je dejavnost, ki lahko vpliva na splošen razvoj območja. Če so ta področja pripravljena in sposobna ponuditi povpraševalcem z gospodarsko razvitejših območij kakovostne storitve, prihaja do porazdelitve kupne moči z gospodarsko razvitejših območij na manj razvita turistična območja. Turizem prispeva tudi k ohranjanju in oživljanju tradicionalne proizvodnje. Turizem je v zadnjih letih doživel silovit razvoj in tudi številne spremembe. Ustvarja priložnosti, ki ugodno vplivajo na celoten ekonomski in družbeni razvoj države. Ker je turizem prepleten z gospodarskimi in negospodarskimi področji, je zelo pomembno, da oblikujemo učinkovito in uspešno marketinško strategijo. Kaj nam pomaga, če imamo ohranjeno naravo, čisto okolje, bogato naravno in kulturno dediščino, če pa ne znamo tega pravilno in ustrezno ponuditi na trgu. S spreminjanjem razmerja med delovnim in prostim časom pridobiva turizem kot ena najhitreje se razvijajočih in najperspektivnejših dejavnosti gospodarskega razvoja in s tem razvoja neposrednega okolja izjemen pomen. Turizem bo v prihodnosti predstavljal največjo svetovno industrijo, ki bo pomenila eno od temeljnih oblik prestrukturiranja gospodarstva. Prebivalcem turističnega kraja omogoča dodaten vir dohodka in s tem tudi dvig življenjskega standarda. Poleg tega tudi infrastruktura, ki je zgrajena z namenom dopolnjevanja turistične ponudbe dviguje prebivalcem kvaliteto bivanja. Zaradi naštetih razlogov zaseda turizem pomembno vlogo tudi v občinskih razvojnih programih. Območje občine Lovrenc na Pohorju je s svojimi naravnimi in kulturnimi značilnostmi turistično zanimivo območje. Do sedaj niso izkoriščene vse možnosti, ki jih to območje ponudi, omogočajo pa nadaljnji razvoj v smeri stacionarnega, izletniškega, individualnega in kmečkega turizma. Še vedno je v ospredju hotelski turizem, medtem ko je potrebno na področju turizma na podeželju narediti razvojne premike, zato bi z ustanovitvijo lokalne turistične organizacije in njenim sodelovanjem s ponudniki turističnih storitev in različnimi društvi pripravili strategijo razvoja turizma v občini Lovrenc na Pohorju. Lovrenc na Pohorju ima tako imenovane primerjalne prednosti, ki pa jih v preteklosti žal ni znal ustrezno izkoristiti, saj ni bilo ustreznih pobudnikov, ki bi poskrbeli za razvoj turizma. Največjo primerjalno prednost Lovrenca na Pohorju vidimo v njegovi geografski legi. Leži namreč v tipični predalpski kotlini, okoli 500 metrov nadmorske višine.To lego so znali izkoristiti že med obema svetovnima vojnama, saj se je v tistem času Lovrenc uveljavil kot znano klimatsko okrevališče tako v slovenskem merilu, kot tudi na področju takratne Kraljevine Jugoslavije. Čeprav je Lovrenc na začetku ponovnega razvoja turizma, je potrebno ravno zato dati velik poudarek na marketinških aktivnostih, to se pravi, da je ravno zato pomembno začrtati smernice oziroma strategije marketinga za Lovrenc, pri čemer ne smemo pozabiti, da je marketinški splet sestavni del poslovne strategije. Marketinški splet je namreč predpogoj za uspešno in učinkovito poslovanje. Pomen marketinškega spleta v razmerah sodobnega poslovanja narašča zaradi vse večje konkurence in zaradi nenehnega spreminjanja razmer na turističnem trgu. Kot je opisano v nalogi, občina razpolaga s številnimi naravnimi in kulturno- zgodovinskimi danostmi. Te danosti bi morali v občini bolje izkoristiti v turistične namene. Na občinskem nivoju lahko vzroke za to iščemo v pomanjkljivi strategiji, razdrobljenosti turistične ponudbe in premajhni povezanosti turističnih subjektov. Občina je premalo prepoznavna, kar bi lahko izboljšali z oblikovanjem razpoznavnega turističnega proizvoda in učinkovitim marketingom. Če bi vsi ponudniki turističnih storitev medsebojno sodelovali, bi se na osnovi tega lahko ustanovila lokalna turistična organizacija, ki bi bila vir povezovanja vseh ponudnikov. Za okrepitev turistične dejavnosti v občini je potrebno:
Ker narašča ozaveščenost o zdravem načinu življenja (to je gibanja v naravi), bi lahko področje občine primerno izkoristili za krajše izlete, zato bi bilo potrebno ponudbo tržiti na takšen način (npr. enodnevni izleti). Seznam literature: 1. Andrejčič, R. 1997. Manegement v turizmu. Kranj: Moderna organizacija. 2. Bajec, A. 1995. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: DZS 3. Bunc, M. 1986. Integrirani marketing v turizmu. Ljubljana: Tiskarna ČGP Delo. 4. Dekleva, M. 1998. Razvoj turističnih krajev – udeležba krajanov. Ljubljana: Turistična zveza Slovenije. 5. Dolan, R. 1991. Strategic Marketing Manegement. Boston, Massachussets: Harvard Business School Publications. 6. Gabbott, Hogg, 1997. Contemporary services marketing manegement. London: The Dryden Press. 7. Gronroos, C. 1984. A Service Quality Model and its Marketing Implications, European Journal of Marketing. 8. Heat, E. 1991. Marketing tourism destinations, John Willey&Sons, Geofrey Wall. 9. Jančič, Z. 1996. Celostni marketing. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 10. Kobasić, Senečić, 1989. Marketing v turizmu. Zagreb: Školska knjiga 11.Kollat, D., Blackwell, R. 1972. Strategic marketing. New York: Holt, Rinehart&Winston. 12. Kotler, P. 1996. Marketing manegement-trženjsko upravljanje: analiza, načrtovanje, izvajanje in nadzor. Ljubljana: Slovenska knjiga. 13. Mihalič, T. 1997. Turistična podjetja-poslovanje in ekonomika turističnih agencij in gostinskih podjetij. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 14. Mlinarič, J. 1991. Lovrenc na pohorju skozi stoletja : 1091-1991. 15. Pauko, F. 1982. Integralni turistični marketing. Maribor: Vekš. 16. Potočnik, V. 2002. Temelji trženja. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 17. Senečić, J., Vukonić, B. 1993. Marketing u turizmu. Zagreb: Školska knjiga. 18. Snoj, B. 2003. Marketing storitev : skripta. Koper: Fakulteta za manegement. 19. Starman, D. 1996. Tržno komuniciranje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
2. Belec, B. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS. Seznam slik in tabel: SLIKA 1: LEGA OBČINE V PRIMERJAVI S SLOVENIJO 44 SLIKA 2: LEGA OBČINE V PRIMERJAVI Z ZG. DRAVSKO DOLINO 44 SLIKA 3: NASELJA V OBČINI LOVRENC 45 SLIKA 4: ŠTEVILO PREBIVALSTVA PO NASELJIH 51 SLIKA 5: OBČINSKI SIMBOLI 51 SLIKA 6: Ali bi si želeli, da se v lovrencu na pohorju da večji poudarek na razvoju turizma? 60 SLIKA 7: STOPNJA RAZVITOSTI LOVRENŠKEGA TURIZMA 60 SLIKA 8: KAKO POMEMBNE SE VAM ZDIJO NAVEDENE DEJAVNOSTI ZA RAZVOJ TURIZMA? 61 SLIKA 9: ALI MENITE, DA SE LOVRENC NA POHORJU V ZADOSTNI MERI PROMOVIRA PREKO MEDIJEV IN OBČIL? 62 SLIKA 10: Kateri od naštetih načinov se vam zdi najprimernejši za promoviranje Lovrenca na Pohorju? 62 Tabela 1: Statistični podatki lokalne skupnosti Lovrenc 50 tabela 2: KAKO POMEMBEN DEL V TURISTIČNI PONUDBI KRAJA BI LAHKO BIL VAŠ LOKAL? 63 Tabela 3: pomembnost sodelovanja med gostinci 63 Priloga:
ANKETNI VPRAŠALNIK
Da.
Ne. Ne vem, vseeno mi je.
4. na zelo razviti stopnji.
Da.
Ne. Ne vem, mi je vseeno.
1 - zelo nepomembno, 2 - nepomembno, 3 - še kar pomembno, 4 - pomembno, 5 - zelo pomembno.
1 2 3 4 5
Da.
Ne. Mi je vseeno.
_________________________________________________________ |