Medpredmetno povezovanje

Priloga 1:
DRŽAVLJANI EU
Slovenski državljani smo 1. maja 2004 postali državljani EU. Evropsko državljanstvo, ki slovenskega ne nadomešča, temveč ga dopolnjuje, prinaša nove pravice. Te so med drugim:

• 
  pravica do prostega gibanja na ozemlju EU: kot evropski državljani imamo pravico vstopiti v katero koli državo EU brez posebnih formalnosti. Potrebujemo veljaven potni list ali osebno izkaznico, če moramo dokazati istovetnost, ko nas ustavi policija ali če potujemo z letalom.
  
• 
  pravica do prebivanja na ozemlju držav članic: evropski državljani se lahko naselimo in prebivamo v kateri koli državi EU. Za obdobja, krajša od 3 mesecev, potrebujemo le veljavno osebno izkaznico ali potni list. Za obdobja prebivanja, daljša od 3 mesecev, pravico do prebivanja dokazujemo s potrdilom o prijavi. Po petih letih neprekinjenega in zakonitega bivanja v državi članici gostiteljici imamo pravico do stalnega prebivališča;
  
• 
  pravico voliti in biti izvoljen za poslanca na volitvah v Evropski parlament ter voliti in biti izvoljen na lokalnih volitvah v državi stalnega prebivališča, četudi nismo državljani dotične države članice EU;
  
• 
  pravico do celovite diplomatske zaščite na veleposlaništvu katere koli druge države članice EU (v primeru bolezni, težje nesreče ali smrti, zapora, pripora ali napada ter za pomoč pri urejanju statusnih zadev posameznika, na primer izdaja potnega lista za vrnitev);
  
• 
  pravica nasloviti peticijo na Evropski parlament o zadevi, ki je povezana z EU in vas neposredno zadeva. Peticijo bo obravnaval odbor za peticije Evropskega parlamenta, ki sicer nima pooblastila, s katerim bi lahko neposredno rešil zadevo, vendar lahko kljub temu izvaja pritisk na vpletene (Vloga peticije);
  
• 
  pravica do pozivanja Evropske komisije k pripravi zakonodajnega predloga;
  
• 
  pravica obrniti se na varuha človekovih pravic, če pride do spora med državljanom EU in institucijo EU in evropski državljan meni, da je prišlo do nepravilnosti v upravnem postopku ali do opustitve dejanj;
  
• 
  pravica pritožiti se Evropski komisiji zaradi domnevne kršitve zakonodaje EU v državi članici. Evropska komisija bo našo pritožbo obravnavala in lahko od zadevne države zahteva, da spremeni svojo zakonodajo.
  

VPRAŠANJA:

1. 
   Kdaj smo postali Slovenci državljani EU? Morda veš od kdaj imamo Slovenci svojo državo.
   
2. 
   Ali pri prehodu državne meje z Italijo ali Avstrijo še vedno čakamo na meji, ali je prehod prost? Kaj moramo vseeno vedno imeti s seboj pri obisku tuje države?
   
3. 
   Nahajamo se v tuji državi, članici EU. Kam se obrnemo, če nam je tekom bivanja v tuji državi potekel osebni dokument?
   
4. 
   Koliko časa lahko prebivamo v državi, članici EU brez da prijavimo bivališče v tej državi?
   

ZDRAVSTVENA VARNOST
Pravica do prostega gibanja, bivanja in dela kjer koli v EU bi bila zelo omejena, če evropskim državljanom ne bi bilo zagotovljeno, da bodo zdravniške oskrbe deležni v kateri koli državi članici. Vzajemno priznavanje pravic socialne varnosti zagotavlja, da je zdravstvena oskrba lažje dostopna vsakomur, ki zboli v drugi državi članici ter tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Kartica evropskega zdravstvenega zavarovanja omogoča evropskim državljanom, ki se odpravljajo na počitnice po EU, da uveljavljajo te pravice.

Zdravstveno zavarovane osebe iz Slovenije, ki potujejo v države članice EU, Islandijo, Liechtenstein, Švico, Makedonijo in na Norveško, lahko tako zdravstvene storitve uveljavljajo z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. Imetniki kartice imajo v teh državah pravico do nujnih zdravstvenih storitev. Evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja izdaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Primarno so za zdravstveno oskrbo sicer odgovorne države članice, vendar se številna vprašanja v zvezi z javnim zdravjem na najboljši način rešijo z usklajenim ukrepanjem na ravni EU. Cilji Evropske unije v zvezi z javnim zdravjem so: izboljšanje zaščite državljanov pred tveganji za zdravje; krepitev zdravja za blaginjo in solidarnost; zbiranje in širjenje znanja na področju zdravja.
VPRAŠANJA:

1. 
   Ali bi nam kaj koristila pravica do bivanja, gibanja in dela V EU, če nam ne bi bila zagotovljena tudi pravica zdravstva?
   
2. 
   Kaj potrebujemo, da lahko uveljavljamo zdravstvene pravici v članicah EU in nekaterih drugih evropskih državah?
   
3. 
   V katerih državah še velja kartica evropskega zdravstvenega zavarovanja poleg članic EU?
   
4. 
   Naštej cilje EU v zvezi z javnim zdravjem.
   

IZOBRAŽEVANJE:
Eden od temeljnih ciljev Evropske unije je prispevati k razvoju kvalitetnega izobraževanja v evropskem prostoru, s spodbujanjem sodelovanja v izobraževanju, poklicnem usposabljanju in v programih z mladino med državami članicami (ter Islandijo, Norveško in Liechtensteinom).

Izobraževalni programi

Na ravni Evropske unije se izvajajo najrazličnejši izobraževalni programi, namenjeni izobraževanju, usposabljanju in spodbujanju sodelovanja, tako posameznikov kot izobraževalnih in drugih institucij. Sodelovanje med državami članicami poteka v okviru štirih programov: Comenius, Erasmus, Leonardo da Vinci, Gruntvig. Omenjeni programi ponujajo široko paleto možnosti: sodelovanje med izobraževalnimi institucijami, izmenjave učiteljev, učencev, dijakov, študentov, prostovoljcev in mladih, izobraževanje odraslih, jezikovno izobraževanje itd.

Za OŠ je najbolj primeren program Comenius:

Comenius je namenjen dvigu kakovosti šolskega izobraževanja v Evropi, omogoča spoznavanje in razumevanje evropske kulturne in jezikovne raznolikosti ter mladim pridobivanje osnovnih spretnosti in kompetenc, potrebnih za njihov osebni razvoj, za prihodnje zaposlovanje in za aktivno evropsko državljanstvo. Cilj programa je izboljšanje kakovosti in povečanje obsega mobilnosti učencev in izobraževalnega osebja, izboljšanje kakovosti in povečanje obsega partnerstev med šolami, spodbujanje učenja živih tujih jezikov, podpiranje razvijanja inovativnih IKT vsebin, povečanje kakovosti in evropske razsežnosti usposabljanja učiteljev ter izboljšanje pedagoških pristopov in šolske uprave.
VPRAŠANJA:

1. 
   Naštej programe izobraževanja, ki jih ponuja EU.
   
2. 
   Katere možnosti izmenjevanja ponujajo programi?
   
3. 
   Kateri program je namenjen osnovnim šolam?
   
4. 
   Kaj omogoča Comenius in kateri so njegovi cilji?
   

PRAVICE POTROŠNIKOV
Enotni trg in enotna valuta odpirata meje trgovini, uporaba spleta in elektronskega trgovanja narašča, storitveni sektor se širi, zato je treba zagotoviti, da bo vseh 492 milijonov državljanov v 28 državah članicah deležnih enakega varstva potrošnikov. Vsi državljani so potrošniki in Evropska unija si močno prizadeva za zaščito njihovega zdravja, varnosti in gospodarske blaginje. V zadnjih letih je EU potrošnikom zagotovila visoko stopnjo varstva na mnogih področjih.

Državljanom drugih držav EU se pri nakupu izdelkov ali storitev v EU ne sme zaračunati višjih cen kot domačinom, razen če je razlika v ceni upravičena. Primeri nezakonitega zaračunavanja: britanska družina na počitnicah v Avstriji mora najem avtomobila plačati dražje kot Avstrijci.

Izdelek, ki ste ga kupili kjerkoli v EU, lahko v dveh letih vrnete in zahtevate njegovo popravilo ali zamenjavo, če se izkaže, da ima napako oziroma da ne ustreza oglaševanemu izdelku. Če izdelka ni mogoče popraviti ali zamenjati v razumnem času ali brez težav, lahko zahtevate vračilo denarja ali znižanje cene.

Morda želite v drugi državi EU odpreti bančni račun. Banka se lahko sama odloči, ali bo vaši prošnji ugodila. Gre za povsem poslovno odločitev banke. Banke morajo pridobiti čim več informacij o morebitnih novih strankah, preden jim odobrijo odprtje računa. Posebno skrbno obravnavajo prošnje nerezidentov, nekatere jih tudi ne sprejemajo.

VPRAŠANJA:

1. 
   Kaj nam omogoča nakupovanje v EU?
   
2. 
   Ali lahko plačamo na morju na Hrvaškem več denarja za najem čolna kot domačini?
   
3. 
   Kako poteka odpiranje bančnega računa v drugi državi EU?
   
4. 
   V kolikem času lahko vrnete izdelek kupljen v EU. V katerem primeru lahko to storite in kaj lahko dobite v zameno?
   

POTOVANJA V EU:
Slovenija je 21. decembra 2007 vstopila v schengenski prostor (namen slednjega ukrepa je zagotoviti hitrejši in učinkovitejši pretok oseb) ter odpravila nadzor na kopenskih in pomorskih mejah z ostalimi članicami območja. Poleg teh meja so bile 30. marca 2008 odpravljene še zračne meje, kar pomeni da odslej na letališčih ni več mejnega nadzora na notranjih letih znotraj razširjenega schengenskega prostora. Na schengenskih letih tako ostaja le še varnostna kontrola, ki jo namesto policije opravlja varnostna služba.

Z vstopom Slovenije v schengensko območje se lahko državljani Slovenije prosto gibljejo po celotnem schengenskem območju, v katerem so naslednje države: Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Islandija, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Slovaška, Španija, Švedska in Švica.

V schengensko območje nista vključeni Velika Britanija in Irska, kar pomeni, da slovenski državljani za potovanje v omenjeni državi ter v ostale države članice EU, ki še niso del schengenskega območja (Ciper, Romunija, Hrvaška in Bolgarija), potrebujejo bodisi veljavni potni list bodisi veljavno osebno izkaznico.

Slovenski državljani lahko s potnim listom ali osebno izkaznico prečkajo tudi mejo z Norveško, Islandijo, Švico, Liechtensteinom, Monakom, Vatikanom in San Marinom, saj so naštete države glede teh pravic izenačene z državami članicami EU.

Najbolj opazen vpliv schengenske ureditve na posameznike je v tem, da jim ob prehodu meje med dvema državama članicama schengenskega režima ni treba več pokazati potnega lista.
VPRAŠANJA:

1. 
   Čemu je namenjen Schengen?
   
2. 
   Ali so vse države članice EU tudi članice schengenskega območja? Katere so?
   
3. 
   Kateri je najbolj opazen vpliv schengena?
   
4. 
   Ali bomo pri prehodu meje s Hrvaško morali pokazati osebni dokument? Ali moramo na mejnemu prehodu še vedno prijaviti carini blago, ki ima višje vrednosti?
   

Priloga 2: ZEMLJEVID SCHENGENSKEGA OBMOČJA


Modra barva: Trenutno schengensko območje

Zelena barva: Bodoče članice schengenskega območja

(vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Schengen_Area.svg, dostop: 9. 1. 2014)

Viri in literatura:

• 
  učni načrti za geografijo, gospodinjstvo in slovenščino
  
• 
  Zemljevid schengenskega območja: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Schengen_Area.svg (dostop: 9. 1. 2014)
  
• 
  člani Evropskega parlamenta: http://www.europarl.europa.eu/meps/sl/search.html (dostop: 9. 1. 2014)
  
• 
  http://www.ekosola.si/program-dela-2012-2013/projekti-vrtci/evropski-teden-zmanjsevanja-odpadkov/ (dostop: 9. 1. 2014)
  
• 
  Področja: http://www.evropa.gov.si/si/kratka-predstavitev/ (dostop: 9. 1. 2014)
  
• 
  Področja: http://europa.eu/index_sl.htm (dostop: 9. 1. 2014)