Medpredmetno povezovanje

Glavno mesto: Pariz

Število prebivalcev: 66 milijonov

Celotna površina: 551,500 km²

Denarna valuta: evro

Članstvo v EU: da, ustanoviteljica (1952)

Uradni jezik: francoščina
Francija je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro. Francija je največja država v EU. Njena pokrajina je razgibana, z goratim vzhodom in jugom, kjer je tudi najvišji vrh Alp in zahodne Evrope Mont Blanc (4810 m). Druga gorska veriga, Pireneji, označujejo mejo s Španijo. Nižinski del države pa obsega štiri porečja: Seno na severu, Loaro in Garono, ki tečeta na zahod, in Rono, ki teče proti Sredozemskem morju.

Gospodarstvo temelji na napredni industriji in uspešnem kmetijstvu. Glavne dejavnosti so avtomobilska in letalska industrija, informacijska tehnologija, elektronika ter kemična, farmacevtska in modna industrija. Najbolj znani proizvajalci avtomobilov so Peugeot, Citroën in Renault. Francija je domovina številnih slavnih ljudi, npr. slikarja Clauda Moneta, misleca Descartesa in Rousseauja ter modne oblikovalke Coco Chanel, športnika Zinedina Zidana in glasbenika Davida Guetta. Med priljubljenimi športi so nogomet, rokomet in ragbi ter kolesarstvo in njihova znamenita kolesarska dirka Tour de France. Francoska kuhinja je med najbolj izbranimi v Evropi, kuhanje in uživanje hrane pa sta del francoske kulture in načina življenja.

Število prebivalcev: 82 milijonov

Celotna površina: 356,854 km²

Denarna valuta: evro

Članstvo v EU: da, ustanoviteljica (1952)

Uradni jezik: nemščina

Po 2. svetovni vojni je bila Nemčija razdeljena na demokratični Zahod (Zvezna republika Nemčija) in komunistični Vzhod (Nemška demokratična republika). Simbol te delitve je postal berlinski zid, postavljen v glavnem mestu. Leta 1989 je berlinski zid padel in Nemčija je bila leto pozneje znova združena. Nemčija je gospodarsko tretja najmočnejša država na svetu, najpomembnejše panoge pa so avtomobilska (BMW, Volkswagen, Audi in Mercedez Benz) in strojna industrija, proizvodnja elektronske in komunikacijske opreme ter kemična in farmacevtska industrija. Nemčija je zelo močna tudi na športnem področju. Trikrat je zmagala na nogometnem svetovnem prvenstvu, Nemec Sebastian Vettel pa je bil leta 2010 in 2011 svetovni prvak v Formuli 1. V Nemčiji so se rodili velikani evropske klasične glasbe Johann Sebastian Bach, Ludwig van Beethoven, Johannes Brahms in Richard Wagner. Nemška filozofska in književna dediščina obsega dela Lutra, Goetheja, Schillerja in Thomasa Manna. Nemčija je drugi največji pridelovalec hmelja na svetu in slovi po svojem pivu. Vinsko trto gojijo v dolinah Mozele in Rena.

Glavno mesto: Rim

Število prebivalcev: 61,5 milijona

Celotna površina: 301,340 km²

Denarna valuta: evro

Članstvo v EU: da, ustanoviteljica (1952)

Uradni jezik: italijanščina
Italija je obmorska država na jugu Evrope, ki sestoji v glavnem iz Apeninskega polotoka skupaj z dvema velikima otokoma v Sredozemskem morju, Sicilijo in Sardinijo. Na severu meji na Švico in Avstrijo, na severovzhodu na Slovenijo, na severozahodu na Francijo, na jugozahodu pa ima morsko mejo z Tunizijo. Italija je pretežno gorata dežela, izjema je Padska ravnina na severu države, po kateri teče reka Pad. Na italijanskem polotoku ležita dve majhni neodvisni državici: Vatikanska mestna država v Rimu in Republika San Marino. Italijo večkrat prizadenejo potresi. Ima tudi aktivne ognjenike, kot sta Vezuv in Etna.

Glavne gospodarske panoge so turizem, modna, strojna, kemična in živilska industrija ter industrija motornih vozil (Ferrari, Maserati, Lamborghini). Italijanski polotok je bil najprej središče ogromnega rimskega imperija, ki je zapustil bogato arheološko, kulturno in literarno dediščino. Pozneje je postal zibelka srednjeveškega humanizma in renesanse, ki sta z deli Danteja, Leonarda da Vincija in Galileja oblikovala evropsko politično in filozofsko misel ter kulturo. Dolgi seznam italijanskih slikarjev se ponaša z imeni Botticellija, Leonarda, Michelangela. Italija je dala tudi operna skladatelja Verdija in Puccinija. Italijanska kuhinja sodi med najbolj izbrane in raznovrstne v Evropi ter ponuja pice, testenine in rižote ter seveda sladoled.

Glavno mesto: Amsterdam

Število prebivalcev: 16,5 milijona

Celotna površina: 41,500 km²

Denarna valuta: evro

Članstvo v EU: da, ustanoviteljica (1952)

Uradni jezik: nizozemski
Nizozemska se nahaja v severozahodni Evropi in na severu in zahodu meji na Severno morje, na jugu na Belgijo, na vzhodu pa na Nemčijo. Nizozemska je ena najbolj naseljenih in zemljepisno nizko ležečih držav na svetu in je znana po svojih mostovih, mlinih na veter, coklah in tulipanih. Nizozemska je kraljevina tako kot Velika Britanija, njen vodja je kralj Williem Alexander. Ta dežela je izrazito ravninska, na kar kaže tudi nadmorska višina najvišjega vrha, ki je skromnih 323m.

V gospodarstvu prevladujejo živilska in kemična industrija, rafinerija nafte ter električni in elektronski stroji. Nizozemska je znana po rastlinah in rezanemu cvetju. Kmetijstvo je na Nizozemskem zaradi primernih geografskih danosti visoko razvito, gojijo pa pšenico, ječmen, krompir, sladkorno peso, sadje, zelenjavo in druge kulture, zaradi česar je Nizozemska postala največji evropski izvoznik kmetijskih izdelkov. Rotterdam, je najprometnejše evropsko pristanišče.

Z Nizozemske prihajajo tudi nekatera znamenita imena umetnosti kot je na primer Vincent van Gogh. Svetovno znana nizozemska nogometaša pa sta Edwin van der Sar (vratar) in Ruud van Nilstelrooy (napadalec).

BELGIJA

Glavno mesto: Bruselj

Število prebivalcev: 11 milijonov

Celotna površina: 30,500 km²

Denarna valuta: evro

Članstvo v EU: da, ustanoviteljica (1952)

Uradni jezik: francoski, nemški, nizozemski
Belgija, uradno Kraljevina Belgija, je država v severozahodni Evropi. Na severu meji na Severno morje in Nizozemsko, na vzhodu na Nemčijo, na jugu pa na Luksemburg in Francijo. Je ena izmed ustanovnih članic Evropske unije in gosti številne institucije, ki so potrebne za njeno nemoteno delovanje. Skupaj z svojima sosedama, Nizozemsko in Luksemburgom, tvori skupnost Beneluks. Belgija spada med manjše evropske države, hkrati pa med najgosteje naseljene in bogatejše. Zaradi svoje ugodne lege se je Belgija že od srednjega veka razvijala v trgovsko in industrijsko deželo. Belgijska pokrajina je zelo razgibana. Ob Severnem morju se razteza priobalna ravnina s 67 km obale, osrednji del je gričevnat, na jugovzhodu se dvigujejo gozdnati Ardeni, ki ležijo nad 500 metri nadmorske višine.

Ves svet pozna tudi belgijske čokoladne bombone. Najbolj priljubljena jed so dagnje z ocvrtim krompirčkom (pomfrijem , ki je po izročilu belgijska iznajdba), žejni obiskovalci pa lahko izbirajo med več kot 1000 vrstami piva.

Bruselj se odlikuje na področju telekomunikacij, razvoja programske opreme ter v farmacevtski in avtomobilski industriji.

Znani Belgijci so Georges Rémi (Hergé), avtor stripov o Tintinu, pisatelja Georges Simenon in Hugo Claus, skladatelj in pevec Jacques Brel ter kolesar Eddy Merckx.

Glavno mesto: Luxemburg

Število prebivalcev: 0,5 milijona

Celotna površina: 2500 km²

Denarna valuta: evro

Članstvo v EU: da, ustanoviteljica (1952)

Uradni jezik: francoski, nemški, luksemburški
Luksemburg je majhna državica med Belgijo, Francijo in Nemčijo. Tudi njegova zgodovina je prepletena z zgodovino velikih sosed. Pokrajina je pretežno gričevnata in gozdnata. Luksemburščina je podobna nemščini. Nemščina je za večino Luksemburžanov prvi tuji jezik in jezik medijev, francoščina pa je jezik uprave.

Luksemburško gospodarstvo temelji predvsem na bančništvu, zavarovalništvu in jeklarski industriji. Pomembna sta tudi poljedelstvo in pridelava vina.

Mnoge luksemburške specialitete so značilne za gozdnate predele, denimo zajčja obara in ardenska šunka. Na jedilnem listu sta pogosti tudi domača rečna postrv in ščuka.

Luksemburg si z Nemčijo deli vinorodno dolino Mozele. Prideluje dobra in priljubljena bela vina, tako kot druge severne evropske države pa tudi pivo.

Priloga 3: Vprašanja
Naštej sosednje države.

Naštej velike reke in morja te države.

Kolikšno je število prebivalcev?

Kakšna je površina države?

Poimenuj uradni jezik države.

Katero je glavno mesto?

Katero denarno enoto uporabljajo?

Literarna dela ali avtorji:

Športne ekipe ali posamezniki:

Kmetijski izdelki:

Industrijski izdelki:

Znana podjetja:

Je država med bogatejšimi v Evropski uniji?


Viri in literatura:

- učni načrti za 6. razred

- Uvodni kviz:

http://www.uciteljska.net/kvizi/HotPot/Zemljepis/evropa/EvropskeDrzaveZastave.htm
http://europa.eu/kids-corner/countries/flash/index_sl.htm

http://europa.eu/europago/explore/init.jsp?language=sl
- Predstavitev držav:

http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Nemcija/Predstavitev_drzave_4261.aspx
http://europa.eu/about-eu/countries/member-countries/france/index_sl.htm
http://europa.eu/kids-corner/countries/flash/index_sl.htm?country=france
http://sl.wikipedia.org/wiki/Italija
Vse spletne povezave dostopne: 8. 1. 2014

UČNA PRIPRAVA: EVROPSKA UNIJA V OŠ
Datum:			Razred: 6.		Predviden čas: 3 šolske ure
Učna tema: EVROPSKA UNIJA			2. učna enota: ČEMU EVROPSKA UNIJA?
MEDPREDMETNO POVEZOVANJE
Slovenščina		Geografija		Tehnika in tehnologija		Matematika
Cilji iz UN: Učenci: iščejo dane podatke v seznamu; razvijajo poimenovalno zmožnost tako, da predstavljajo pomen dane besede in tvorijo preproste definicije danih besed; uporabljajo jezikovne priročnike.		Cilji iz UN: Učenci: - spoznavajo različne načine življenja ljudi; - razvijajo pozitivna čustva do domovine in EU.		Cilji iz UN: Učenci: - izberejo ustrezno vrsto gradiv in izdelajo predmet; - uporabijo postopke in orodja za obdelavo papirnih gradiv; - razložijo pojem nosilne konstrukcije in ugotovijo možnosti izdelave konstrukcije iz papirja.		Cilji iz UN: Učenci: - seštevajo in odštevajo decimalna števila (oziroma desetiške ulomke); - rešijo besedilne naloge (probleme).
Operativni cilji: Učenci: - s pomočjo jezikovnih priročnikov spoznajo nova pojma - solidarnost in učinkovitost.		Operativni cilji: Učenci: - spoznavajo koncept solidarnosti in učinkovitosti v okviru EU in s pomočjo primerov iz vsakdanjega življenja in fotografij.		Operativni cilji: Učenci: - izdelajo darilno vrečko za šolski bazar (zbran denar bodo namenili denarno ogroženim učencem na njihovi šoli = solidarnost).		Operativni cilji: Učenci: - rešijo besedilno nalogo z decimalnimi števili.
Medpredmetni cilji	Učenci z različnimi dejavnostmi spoznavajo koncept solidarnosti in učinkovitosti (SLJ, GEO, MAT, TIT).
Ključne besede	Učinkovitost, solidarnost, EU
Učne oblike	Frontalna, individualna
Učne metode	Razlaga, pogovor, samostojno delo, delo s konkretnim materialom
Pripomočki	Risalni listi, lepilo, škarje, vrvice, lističi z matematično nalogo, slovar SSKJ, interaktivna tabla, fotografije solidarnosti
Prilagoditve	/
Literatura	Na koncu
Opombe	/

POTEK UČNE URE	CILJI
UVODNI DEL (Trajanje: 25 minut)
Učencem pokažem naslednji dve fotografiji: Vprašam jih, kaj je na fotografijah. Kako bi poimenovali obe fotografiji z eno besedo? (Pomoč.) Ste že kdaj slišali za besedo solidarnost? Bi jo znali razložiti? Ali pomeni isto kot pomoč? Nato pokažem še dve fotografiji: Kaj predstavljata ti dve fotografiji? Kje ju lahko vidimo? Ali imate nalepko, kakršna je na prvi fotografiji, kje doma? Kaj pomeni? Kako bi prevedli slogan na drugi fotografiji? (Evropski teden mobilnosti) Kaj se v tistem tednu dogaja? Na kaj vplivamo, če ne uporabljamo avtomobilov? Če vse to združimo, pravimo, da je stroj oz. da smo mi učinkoviti. S tem tudi varujemo okolje. Kje pa bi lahko našli točno razlago besed učinkovitost in solidarnost? V razred prinesem jezikovni priročnik SSKJ. Vprašam jih, kako bi v tako zajetnem priročniku našli besedi in njuni razlagi? Skupaj ugotovimo, da so slovarska gesla napisana po abecednem vrstnem redu in da bi iskali po črki S in U. Prosim enega izmed učencev, da poišče besedo učinkovitost, drugi pa naj prebere razlago. Pogovorimo se o razlagi besede. Kdaj smo mi učinkoviti? Enako naredimo tudi za besedo solidarnost. Smo mi kdaj solidarni? Učenci povedo svoje izkušnje, kdaj so bili solidarni (pomoč prijatelju, obisk starejših ...) in kdaj učinkoviti (delitev dela doma, v šoli ...). Izpis gesel iz SSKJ: učinkovítost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost učinkovitega: izgubiti, meriti učinkovitost; preizkusiti učinkovitost zdravila / učinkovitost kazni; učinkovitost vzgoje / govorniška učinkovitost; zvočna učinkovitost skladbe / doseči največjo delovno učinkovitost ♪ solidárnost  -i ž (á) 1. podpiranje, odobravanje ravnanja, mnenja koga: izraziti solidarnost z avtorjem prepovedane knjige; omahoval je pri solidarnosti s tovariši; stavkali so v znamenje solidarnosti z rudarji / solidarnost z akcijo Rdečega križa; dan solidarnosti z osvobodilnimi gibanji v svetu 2. pripravljenost za medsebojno pomoč, sodelovanje: razvijati in krepiti solidarnost med državami, narodi; publ. sodelovati z drugimi republikami v duhu socialistične solidarnosti; tovarištvo in solidarnost v klubu / načelo solidarnosti in vzajemnosti načelo, ki temelji na soodvisnosti posameznika od skupnosti in skupnosti od posameznika // pomoč, sodelovanje: računali so na njegovo solidarnost / fond, sklad solidarnosti v katerega prispevajo člani kake skupnosti za skupne potrebe ali za pomoč, podporo sočlanom 3. zavest skupnosti, medsebojne povezanosti posameznikov zlasti v družbenem življenju: delavska, razredna, sosedska solidarnost; uresničevati mednarodno proletarsko solidarnost; imeti zelo razvit čut solidarnosti; socialistični humanizem in solidarnost ◊ soc. mehanska solidarnost pri kateri so posamezniki zaradi delitve dela odvisni drug od drugega; organska solidarnost v primitivni družbi, pri kateri so posamezniki zaradi skupnega dela navezani drug na drugega ♪ (vir: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html)(dostop: 8. 1. 2014)	Učenci: - s pomočjo fotografij spoznajo nova pojma - solidarnost in učinkovitost. (GEOGRAFIJA) - s pomočjo jezikovnih priročnikov spoznajo nova pojma - solidarnost in učinkovitost. (SLOVENŠČINA)
OSREDNJI DEL (Trajanje: 90 minut)
1. dejavnost: 30 minut Tudi EU ima politiko solidarnosti in učinkovitosti. EU ima skupno politiko, ker so tudi države članice EU spoznale, da je več koristi za vse, če sodelujejo na različnih področjih z namenom oblikovanja jasnih pravil pri delitvi dela (učinkovitost) oziroma, da prerazporedijo koristi od skupnega dohodka tistim, ki jih bolj potrebujejo (solidarnost). Delitev dela torej prispeva k večji UČINKOVITOSTI, to pomeni, da za enak vložek dela dobimo večji izkoristek uspeha. SOLIDARNOST pa pomeni, da je nekdo opravil del dela za drugega in dobiček od del porazdelil glede na potrebe sodelujočih. Učencem razdelimo učni list s primeri iz vsakdanjega življenja, katerim morajo dopisati, ali ta primer zajema načelo solidarnosti ali učinkovitosti. (priloga 1 - rešen učni list) Učni list: Primer iz vsakdanjega življenja načelo solidarnosti ali učinkovitosti delitev igralnih mest pri nogometu ugašanje luči v prostoru, kjer ni ljudi posoja zapiskov učne ure bolnemu sošolcu kupovanje zelenjave od lokalnega kmeta po višji ceni v primerjavi s ceno v trgovinskem centru ločevanje odpadkov dobrodelni šolski koncert organizacija šolskega vrta eno jabolko na dan v šoli od lokalnega pridelovalca učbeniški šolski sklad obisk učencev v domu za ostarele (ali projekt simbioza – informacijsko opismenjevanje starostnikov s pomočjo mladih) prostovoljno delo v gasilskem društvu (povzeto po: Ana Bojinović Fenko - Projekt EU v šoli) Ko učenci samostojno rešijo učni list, rešitve skupaj preverimo in se o njih pogovorimo. Nekateri primeri zajemajo tako solidarnost kot učinkovitost. 2. dejavnost: 60 minut Učencem razložim, da bo naslednji teden na šoli potekal šolski bazar. Na njem bodo učenci prodajali svoje izdelke. Vsak razred je zadolžen za izdelavo različnih izdelkov in vsak razred bo imel tudi svojo stojnico. Po katerem načelu bomo delovali? (Načelo učinkovitosti) Zbrani denar bomo namenili za nakup šolskih potrebščin tistim učencem naše šole, ki prihajajo iz ogroženih družin. Naše dejanje spada pod katero načelo? (Načelo solidarnosti) Lotimo se izdelave darilne vrečke. Iz kakšnega materiala je po navadi izdelana darilna vrečka? (Iz papirnatih gradiv) Na kakšen način obdelujemo papirnata gradiva? (Jih režemo, lepimo ...) Učencem pokažemo postopek izdelave oz. jim na listu podamo načrt izdelave (postopek izdelave jim lahko pokažemo tudi na interaktivni tabli). Sami se o izdelavi podučimo na spletni strani, kjer je nazorno pokazan postopek izdelave darilne vrečke. (http://www.aero.si/ps/arhiv_vrecke.htm) (dostop: 8. 1. 2014) Za izdelavo potrebujemo risalni list, škarje, lepilo in približno 40 cm dolgo vrvico ali debelejšo volno. Ko učenci končajo z izdelavo darilne vrečko, vrečko še poljubno okrasijo.	Učenci: - spoznavajo koncept solidarnosti in učinkovitosti v okviru EU in s pomočjo primerov iz vsakdanjega življenja. (GEOGRAFIJA) Učenci: - izdelajo darilno vrečko za šolski bazar (zbran denar bodo namenili denarno ogroženim učencem na njihovi šoli = solidarnost). (TEHNIKA in TEHNOLOGIJA)