POTEK UČNE URE
|
CILJI
| |
UVODNI DEL (Trajanje: 45 minut)
| |
Učencem predstavim situacijo: »Naslednji teden šola organizira ekskurzijo za vaš razred. Del ekskurzije je tudi spoznavanje evropske kulinarične dediščine in obisk znane restavracije. V okviru obiska te restavracije bomo zaužili tudi enega izmed menijev.«
Učence povprašam, kaj bi želeli jesti za kosilo. Glavno vsebinsko izhodišče je, da mora biti kosilo evropska in nova kulinarična izkušnja. Glavno izhodišče za sprejem odločitve pa je, da se morajo vsi strinjati. Učenci podajo ogromno raznovrstnih predlogov. Nekaj jih zapišem na tablo. Opozorim jih na množino predlogov in težavo uskladiti jih v eno odločitev. Svetujem, da bodo za bolj smiselno odločanje dobili ponujene možnosti. Enako je v EU, kjer namesto 28 držav članic Evropska komisija kot neodvisni organ na začetku odločanja predlaga skupen predlog odločitve.
Učencem predstavim menije, ki bodo na izbiro:
• angleški meni (ovčji zrezek in ocvrt krompirček s korenjem in cvetačo),
• nemški meni (pečena klobasa s krompirjem in zeljem),
• sredozemski meni (sveža morska riba ter solata z olivami in grškim sirom),
• italijanski meni (špageti bolognese).
Učencem predstavim problem: Da bo postrežba kosila potekala čim hitreje, se morajo vnaprej (pred izletom) odločiti za enega od štirih ponujenih menijev. Izberejo lahko samo en meni, s katerim pa se morajo vsi strinjati.
Učence spodbudim, da čim prej pridejo do odločitve in naj hkrati poskusijo upoštevati želje vseh. Ti dve načeli sta zelo pomembni. Opazujem njihovo interakcijo in organizacijo pri reševanju problema.
Predvidevam, da bodo posamezniki izpostavili svoje želje. Počasi bi naj začeli izpostavljati tudi razloge, zakaj izbrati kateri meni – poslušam argumente. Če učenci prosijo za pomoč, jih usmerim, da se morajo dogovoriti sami. V razredu se lahko razvije glasna 'razprava' – učence pustim v ustvarjalnem neredu. Na točki, ko razprava ni več produktivna (ne več kot po 5–10 minutah), prekinem aktivnost.
*Pri razgovoru učence opozarjam na načela uspešnega pogovarjanja, učence spodbujam k sodelovanju v pogovoru, k tvorjenju razumljivih in smiselnih replik.*
Po dejavnosti učenci v razgovoru argumentirano vrednotijo:
-
upoštevanje načel vljudnega pogovarjanja pri vseh govorcih in njihovi vljudnosti,
-
svoj odigrani pogovor in svoje poznavanje značilnosti dane vrste pogovorov.
|
Učenec:
- spoznava različne načine življenja ljudi;
- se usposablja za uporabo komunikacijskih, miselnih, praktičnih in socialnih veščin za raziskovanje geografskih vprašanj na lokalni, regionalni in planetarni ravni. (GEOGRAFIJA)
Učenec:
- argumentirano vrednoti upoštevanje načel vljudnega pogovarjanja pri obeh sogovorcih in njune vljudnosti;
- argumentirano vrednoti svoj odigrani pogovor in svoje poznavanje značilnosti dane vrste pogovorov;
- sodeluje v pogovoru (odločevanju), ter v vlogi pobudnega in odzivnega sogovorca tvori ustrezne, učinkovite, smiselne in razumljive replike;
- pri pogovarjanju upošteva načela uspešnega pogovarjanja. (SLOVENŠČINA)
|
OSREDNJI DEL (Trajanje: 45 minut)
| |
Na podoben način kot smo se dogovarjali o izbiri menija za ekskurzijo, pa poteka tudi odločanje v EU. Enako se morajo države v EU odločiti o neki skupni odločitvi, le da je ta običajno še mnogo bolj zapletena. Pa poskusimo sedaj oblikovati faze, po katerih je potekalo naše odločanje (učenci to oblikujejo sami, z vodenjem učitelja).
FAZE:
1. Kaj je na dnevnem redu? (o čem se odloča). Odloča se o vrsti kosila na ekskurziji. Učenci so lahko izpostavili zadeve, ki ne sodijo v odločanje (npr. »Jaz bi šel rajši na izlet v Gardaland,«; »Saj lahko pojemo sendvič na avtobusu in imamo več prostega časa.«; »Jaz naslednji teden ne morem na ekskurzijo, ker sem na počitnicah pri babici.« itd.). Opozorimo jih, da je treba ostati pri vsebinski rdeči niti.
2. Kakšni so argumenti za posamezne menije? Ponovim vsebinski kriterij odločanja: evropska in nova kulinarična izkušnja. Poskušam strniti interese učencev in jih usmeriti k produktivni razpravi. Opozorim npr.: špagete imate priložnost jesti velikokrat, tudi v šoli. Nemška klobasa, krompir in zelje so zelo podobni slovenskemu kosilu in tudi to imate priložnost jesti večkrat kot na primer angleški ali sredozemski meni. Učenci ugotavljajo, da sta najbolj vsebinsko smiselna npr. samo 2 menija (angleški in sredozemski).
3. Glasovanje: predstavim pravilo, kdaj je odločitev sprejeta. Strinjati se morajo VSI (soglasje). Nihče ne sme biti proti. Učenci ponovno ugotovijo, da se vsi težko strinjajo z eno izbiro. Poskusim jih usmeriti, da razmišljajo, kakšno glasovanje bi bilo na eni strani bolj učinkovito (hitro pridemo do odločitve) in po drugi strani bolj pravično (čim bolj se upošteva volja vseh glasovalcev).
Predstavim koncept večinskega glasovanja kot načela učinkovitosti pri odločanju. Pravilo navadne večine je, da se upošteva tisti predlog, ki dobi več kot polovico glasov vseh, ki glasujejo. Učenci se preštejejo in ugotovijo, kakšen je prag za sprejem odločitve (1 več kot polovica – zapišem na tablo). Učenci glasujejo in dosežejo odločitev s takim glasovanjem. Učence vprašam, če poznajo kakšen primer večinskega glasovanja – to so na primer volitve.
Glasovanje v EU:
Vsaki državi pripada delež glasov, glede na število prebivalstva.
Razdelitev glasov držav članic EU v Svetu EU
-
države članice EU
|
št. glasov
|
Nemčija, Francija, Italija, Združeno kraljestvo
|
29
|
Španija, Poljska
|
27
|
Romunija
|
14
|
Nizozemska
|
13
|
Belgija, Češka, Grčija, Madžarska, Portugalska
|
12
|
Avstrija, Bolgarija, Švedska
|
10
|
Hrvaška, Danska, Finska, Irska, Litva, Slovaška
|
7
|
Ciper, Estonija, Latvija, Luksemburg, Slovenija
|
4
|
Malta
|
3
|
PRAG za sprejem odločitve
|
260
|
SKUPNO ŠTEVILO GLASOV
|
352
|
Preizkusimo tudi glasovalno računalo, ki nam bo olajšalo računanje.
V Svetu EU odločajo o različnih stvareh. Kar polovica prebivalstva EU v mestih je izpostavljena prometnemu hrupu, ki presega 55 decibelov in torej škodi njihovemu zdravju. Evropski poslanci so na tokratnem plenarnem zasedanju v Strasbourgu potrdili nov zakonodajni predlog, ki občutno znižuje dovoljene ravni hrupa, ki ga oddajajo vozila. V skladu s predlogom se raven hrupa za osebna vozila s sedanjih 74 znižuje na 68 decibelov. Močnejša vozila, kot so npr. športni porscheji, bi lahko to mejo presegla za največ šest decibelov. Raven hrupa tovornih vozil, katerih skupna masa presega 12 ton, ostaja enaka pri 81 decibelih.
Da bi bil ta predlog zakona sprejet, go mora potrditi svet EU. S pomočjo glasovalnega računala lahko naredimo simulacijo glasovanja držav članic.
http://www.consilium.europa.eu/council/voting-calculator?lang=sl&cmsid=1690 (dostop: 3. 1. 2014)
|
Učenec:
- razvija sposobnost za osnovno proučevanja in raziskovanja pokrajine (lokalne, regionalne) ter sposobnost za vključevanje v odločanje o njenem razvoju;
- se usposablja za uporabo komunikacijskih, miselnih, praktičnih in socialnih veščin za raziskovanje geografskih vprašanj na lokalni, regionalni in planetarni ravni;
- razvija sposobnost uporabe besednih, količinskih in simboličnih podatkov, kot so besedila in tabele (numerična in funkcionalna pismenost). (GEOGRAFIJA)
|
ZAKLJUČNI DEL (Trajanje: 45 minut)
| |
Uporabimo podoben model glasovanja v razredu. Učenci oblikujejo na podlagi danih skupin število glasov, ki pripada posamezni skupini. Učenci naj čim bolj samostojno oblikujejo tabelo in vanjo vnesejo podatke.
Približna tabela (variira glede na razred, v katerem izvajamo učno uro, lahko izberemo tudi druge lastnosti, po katerih oblikujemo skupine, lahko pa kriterije za oblikovanje skupin oblikujejo tudi učenci).
SKUPINA
|
ŠTEVILO UČENCEV
|
ŠTEVILO GLASOV
|
Deklice z rjavimi očmi
|
6
|
4
|
Deklice z zelenimi očmi
|
1
|
1
|
Deklice z modrimi očmi
|
4
|
2
|
Dečki z rjavimi očmi
|
3
|
2
|
Dečki z zelenimi očmi
|
3
|
2
|
Dečki z modrimi očmi
|
3
|
2
|
SKUPAJ
|
20
|
13
|
Potrebnih glasov za odločitev
|
|
8
|
Učence posedemo v te skupine, ki pomenijo posamezne države. Vsaki skupini pripada toliko glasov kot je zapisano v tabeli. Nato s temi podatki lahko tudi računajo. Podamo jim lahko različne besedilne naloge, s katerimi sprejemajo različne, za njih pomembne odločitve.
PRIMERI ODLOČITEV:
-
Na šoli bo z novim šolskim letom uvedena vegetarijanska prehrana.
-
Šolski pouk se ne bo več začel ob 8h temveč ob 8.30.
-
V šolski knjižnici bo možna tudi izposoja DVD-jev.
Učitelj zbrane glasove za posamezno trditev zapiše na tablo. Nato učenci izračunajo, ali so zbrali dovolj glasov, da bi sprejeli to odločitev. Da sprejmejo posamezno odločitev morajo zbrati 8, ali 60 odstotkov glasov.
Če nam čas še ostane in imamo možnost dostopa do računalnika, lahko učenci oblikujejo tabelo tudi v excelu ali wordu.
Uporabimo lahko še tabelo z glasovi držav in rešimo še naslednjo nalogo:
Ali je odločitev sprejeta, če zanjo glasujejo naslednje države: Bolgarija, Češka, Danska, Nemčija, Irska, Španija, Francija, Hrvaška, Italija Madžarska, Avstrija, Poljska, Romunija, Slovaška, Švedska in Združeno kraljestvo?
Odg: da, ker je glasovalo ZA 16 držav, ki ima skupaj 266 glasov in predstavljajo 87,16 % prebivalstva EU.
|
Učenec:
- sistematično zapiše štetje ter ga smiselno vpiše v preglednico;
- opredeli in utemelji kriterij urejanja podatkov;
- razporeja podatke po enem ali dveh kriterijih (tudi številčnih);
- dane (zbrane) podatke smiselno uredi v preglednico. (MATEMATIKA)
Učenec:
- spozna osnove računalniških preglednic;
- uporablja računalniške preglednice (najosnovnejša znanja). (MATEMATIKA)
|
Viri in literatura:
- učni načrti za geografijo, slovenščino in matematiko
- računalo glasov posameznih članic EU: http://www.consilium.europa.eu/council/voting-calculator?lang=sl&cmsid=1690 (dostop: 3. 1. 2014)
UČNA PRIPRAVA: EVROPSKA UNIJA V OŠ
|
Datum:
|
Razred: 6.
|
Predviden čas: 3 šolske ure
|
Učna tema: EVROPSKA UNIJA
|
5. učna enota: ZA KOGA JE EVROPSKA UNIJA?
|
Šola:
|
MEDPREDMETNO POVEZOVANJE
|
Geografija
|
Slovenščina
|
Gospodinjstvo
|
Cilji iz UN:
Učenci:
- razvijajo pozitiven odnos do Evropske unije;
- širijo prostorsko orientacijo Evrope;
- berejo preproste zemljevide.
|
Cilji iz UN:
Učenci:
- razvijajo sporazumevalno zmožnost v slovenskem (knjižnem) jeziku, torej zmožnost kritičnega tvorjenja besedil raznih vrst.
|
Cilji iz UN:
Učenci:
- se navajajo na zdravo in kulturno prehranjevanje in pravilno ter gospodarno uporabo živil;
- se naučijo načrtovati dnevne obroke hrane z upoštevanjem hranilnih in energijskih vrednosti posameznega obroka.
|
Operativni cilji:
Učenci:
- uporabljajo različne načine zbiranja in prikazovanja geografskih informacij;
- spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije;
- se usposabljajo za uporabo komunikacijskih, miselnih, praktičnih in socialnih veščin za raziskovanje geografskih vprašanj na lokalni in regionalni ravni;
- razvijajo sposobnost za osnovno proučevanja in raziskovanja pokrajine (lokalne, regionalne) ter sposobnost za vključevanje v odločanje o njenem razvoju.
|
Operativni cilji:
Učenci:
- čim bolj samostojno tvorijo (pišejo) čim bolj ustrezno, razumljivo in jezikovno pravilno enogovorno besedilo (predstavitev svojih načrtov);
- pred tvorjenjem besedila razmišljajo o okoliščinah sporočanja in besedilne vrste, med tvorjenjem pa izberejo okoliščinam in besedilni vrsti ustrezne besede, besedne zveze;
- postopoma usvajajo strategije tvorjenja neumetnostnih besedil ter jih upoštevajo pri tvorjenju.
|
Operativni cilji:
Učenci:
- razmišljajo o pravilnem ravnanju z odpadki;
- spoznajo pravilno ravnanje z odpadki;
- poznajo razloge za onesnaženost v okolju;
- se učijo o vplivih porabe na okolje in analizirajo možnosti in načine, s katerimi bi lahko sami prispevali k izboljšanju okolja – razvijajo prijazen vzorec obnašanja do okolja;
- ustrezno sestavijo jedilnik za različne obroke in različne priložnosti.
|
Medpredmetni cilji
|
Učenci razvijajo sposobnost za vključevanje v odločanje o razvoju domače pokrajine s tem, da poznajo razloge za onesnaženost v okolje, se učijo o možnostih s katerimi bi lahko sami prispevali k izboljšanju okolja. (GEO, GOS)
|
Ključne besede
|
Evropska unija, povezani v raznolikosti, evropsko državljanstvo, pravice državljanov EU, pomoč EU.
|
Učne oblike
|
Frontalna, delo po skupinah, individualna.
|
Učne metode
|
Razlaga, pogovor, delo z besedilom, sodelovalno učenje.
|
Pripomočki
|
Interaktivna tabla, listi z opisi področij in vprašanji, prazni listi za plakat.
|
Prilagoditve
|
/
|
Literatura
|
Na koncu
|
Opombe
|
/
|
POTEK UČNE URE
|
CILJI
| |
UVODNI DEL (Trajanje: 45 minut)
| |
PRED UČNO URO:
Učencem dam nekaj dni prej nalogo, da pred učno uro razmislijo, se sprehodijo po domačem kraju in/ali šolski okolici, zabeležijo in/ali dokumentirajo (s slikovnim ali video gradivom), kako se članstvo v EU odraža v njihovem domačem kraju, na šoli, itd. Pričakujem, da bodo pripravili predvsem primere financiranja konkretnih infrastrukturnih projektov, pomislili na skupni trg preko izdelkov, s katerimi se srečujejo, deklaracijami na njih, valuto (čeprav je povezana z EMU in ne EU), šolske projekte, ki se izvajajo s pomočjo EU, evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, prevode knjig in druge kulturne projekte, ki jih podpira EU, ipd.
UČNA URA
Na začetku učne ure učence razdelim v skupine ter jim dam na razpolago nekaj časa (10 min), da znotraj vsake skupine razpravljajo o svojih opažanjih, v kolikšni meri so si podobna oz. se med seboj razlikujejo, ter določijo predstavnika svoje skupine, ki bo opažanja skupine predstavil ostalim učencem. (To priložnost lahko izkoristim tudi za utrjevanje znanja o odločanju v EU, tako da učence prosim, da svojega predstavnika izberejo na podlagi posameznega tipa glasovanja). Predstavniki skupin ugotovitve svojih skupin kratko predstavijo in zapišejo na tablo 3–5 alinej.
Z učenci poskusimo sooblikovati nekaj področij, ki temeljijo na vsakdanjem življenju državljana EU in imajo vpliv na članstvo EU.
Te skupine so okvirno: državljanstvo EU, socialna in zdravstvena varnost, izobraževanje, zaposlitev, potovanja, pravice potrošnikov.
V okviru teh področij učence razdelimo v skupine glede na število učencev v razredu. Učenci bodo naredili znotraj skupine preko danih vprašanj pripravili krajšo predstavitev celotnemu razredu. Gradivo za delo po skupinah se nahaja v prilogi.
Pri področju potovanja vključimo v delo tudi zemljevid Evrope, kjer prikažemo katere države pripadajo in katere ne pripadajo schengenskemu območju (Priloga 2).
|
Učenec:
- uporablja različne načine zbiranja in prikazovanja geografskih informacij;
- spoznava naravno in kulturno dediščino Slovenije;
- se usposablja za uporabo komunikacijskih, miselnih, praktičnih in socialnih veščin za raziskovanje geografskih vprašanj na lokalni in regionalni ravni;
- razvija sposobnost za osnovno proučevanja in raziskovanja pokrajine (lokalne, regionalne) ter sposobnost za vključevanje v odločanje o njenem razvoju;
- razvija sposobnost uporabe besednih, količinskih in simboličnih podatkov, kot so zemljevidi (kartografska pismenost). (GEOGRAFIJA)
|
OSREDNJI DEL (Trajanje: 45 minut)
| |
Vsak učenec napiše pismo (v skladu s pravili za to besedilno vrsto in splošnimi pravopisnimi pravili) izbranemu slovenskemu poslancu v Evropskem parlamentu, v katerem poda vizijo EU po svoji meri ali konkretne predloge za spremembe v lokalnem okolju, za katere naj bi se izbrani poslanec zavzel.
Najprej si ogledamo, kdo so trenutni slovenski poslanci v Evropskem parlamentu. To lahko naredimo na spletni strani: http://www.europarl.europa.eu/meps/sl/search.html
Vsak učenec napiše svoje načrte v zvezi z EU, kaj bi lahko EU naredila v domačem kraju ipd. Besedilo naj bo dolgo od 300 do 500 besed.
Učenci, ki bi želeli svoja besedila predstaviti sošolcem, bodo imeli na voljo čas tudi za to, da vidijo, kakšne ideje imajo ostali sošolci.
|
Učenec:
- čim bolj samostojno tvori (piše) čim bolj ustrezno, razumljivo in jezikovno pravilno enogovorno besedilo (predstavitev svojih načrtov);
- pred tvorjenjem besedila razmišlja o okoliščinah sporočanja in besedilne vrste, med tvorjenjem pa izbere okoliščinam in besedilni vrsti ustrezne besede, besedne zveze;
- postopoma usvaja strategije tvorjenja neumetnostnih besedil ter jih upošteva pri tvorjenju. (SLOVENŠČINA)
|
ZAKLJUČNI DEL (Trajanje: 45 minut)
| |
Evropska unija nam veliko denarno pomaga, nekatere stvari nam pa tudi narekuje. Ena od teh stvari je tudi ločevanje odpadkov oziroma zmanjševanje količine odpadkov. V Evropski uniji se, poleg učinkovitega zbiranja in ločevanja komunalnih odpadkov, vedno bolj poudarja preprečevanje nastajanja odpadkov. V Sloveniji smo glede tega šele v začetni fazi, saj so nujne spremembe tako pri izdelavi izdelkov kot tudi pri okoljski ozaveščenosti prebivalstva. Že v samem gospodinjstvu se namreč lahko zmanjša količina odpadkov z izbiranjem izdelkov za večkratno uporabo, brez nepotrebne ali vsaj s povratno embalažo, dolgo življenjsko dobo in podobno. Prav tako pa je pomembno, da se zavedamo, da odpadki nastajajo ob vsaki naši dejavnosti, povsod, kjer smo: doma, v šoli, v podjetju.
Eden od načinov zmanjševanja količine odpadkov je tudi ta, da kuhamo oziroma pripravljamo hrano, ki ni v embalaži ali pa je le-ta razgradljiva.
Učenci v skupinah po 4 oblikujejo dnevni meni (za 5 obrokov), pri katerem bodo na koncu odvrgli čim manj odpadkov. Če so ti odpadki biološki, se to ne šteje kot odpadek. Jedilnik mora biti sestavljen tako, da zadostuje hranilnim in energetskim potrebam človeka.
Skupine med seboj predstavijo jedilnike. Učenci ocenijo, pri kateri skupini je jedilnik sestavljen tako, da imajo na koncu najmanj odpadkov.
|
Učenec:
- razmišlja o pravilnem ravnanju z odpadki;
- spozna pravilno ravnanje z odpadki;
- pozna razloge za onesnaženost v okolju;
- se učijo o vplivih porabe na okolje in analizirajo možnosti in načine, s katerimi bi lahko sami prispevali k izboljšanju okolja – razvijajo prijazen vzorec obnašanja do okolja;
- ustrezno sestavijo jedilnik za različne obroke in različne priložnosti. (GOSPODINJSTVO)
|
PRILOGE K UČNI URI
|
Yüklə 3.14 Mb.