Ana səhifə

Milan kundera : neznosna lahkost bivanja


Yüklə 169.5 Kb.
tarix18.07.2016
ölçüsü169.5 Kb.




MILAN KUNDERA : NEZNOSNA LAHKOST BIVANJA


  • Roman – ljubezenski,politični, idejni

  • Nastal v Parizu 1984, prva izdaja leta 1984; v slovenski jezik preveden 1985

  • PRIPOVEDOVALEC : tretjeosebni (Kundera)

  • DOGAJALNI čAS : od sredine 60. do začetka 80. let

  • DOGAJALNI KRAJI : Praga, manjse mesto na Češkem, češko podeželje, Švica, Francija, Amerika

  • Stalno prisotne so SLUTNJE – avtor pripoveduje zgodbo časovno neurejeno, namesto tega uporablja misli in asociacije

  • OSEBE :

    • TOMAŽ - v romanu LAHEK

      • po poklicu odličen praški kirurg

      • pripada razredu čeških intelektualcev – po vdoru prisiljen k molku

      • brezskrben ženskar, živi življenje igralca

      • zaljubi se v čustev željno Terezo – niz naključij v njem vzbuja strah

      • ujet med ljubezenskimi pustolovščinami (ne more odreči) in odkrito ljubeznijo

      • neodvisen mislec – predstavlja problem komunistični vladi

      • apolitičen

      • ostane brez kariere ker zavrne podpis ovadbe svojeg članka (protikomunistični članek Ojdip)

      • želi se izogniti političnim strankam, celotni politični družbi – želi biti svobodni predstavnik, neodvisni mislec, k isam zbira svoja dejanja

      • izgubi službo kirurga, postane pomivalec oken, na koncu kmet – stopnička nižje v držbenem smislu; išče mirno življenje

      • skuša izpolnjevati filozofijo lahkosti

      • spolnost in ljubezen zanj ločena in nepovezana pojma (spi s številnimi ženskami, ljubi Terezo – sočasen obstoj teh dejanj mu ne predstavlja nobenih težav)

      • ni romantičen idealist (to sta Simon in Franz)

      • Sabina ga kliče popolno nasprotje kiča ali popolno nasprotje političnih in ljubezenskih idealov

      • Svojeglavost, izkušnje, individualizem pripomorejo k njegovi nepripravljenosti identifikacije kot politični liberalec ali zvesti mož

      • Večina ljudi ga razume napačno – policija, bolnišnica ga imata za oporečnika, oporečniki za strahopetca

      • Njegov značaj skozi roman ne spremeni bistveno – pridobi trohico teže, postane bolj ciničen (ni več prepričan o svojih nekdanjih odločnih pogledih na življenje in bivanje)

      • Močno erotičen, svojo splonost vidi kot plodno in ustvarjalno

      • Bolnike zdravi z enako natančnostjo kot osvaja ženske

      • Ne čuti nikakršne krivde za svojo spolno promiskuiteto

      • V spolnosti uporablja svojo moč (stereotipna moška lastnost), ženskam izreka nizkotne ukaze (sleci se!) ženske skoraj vedno ubogajo

      • Terezina nenadna prisotnost povzročala neznosno nelagodnost

      • Človeško telo ga privlači, s svojim telesom je zadovoljen

      • Do Tereze čuti določeno nežnost, primerja jo z otrokom, ki so ga v košari poslali po rek ida ga on najde

      • Spozna da mu je Tereza breme, da mu odreka zasebnost – po njej zelo hrepeni

      • Razmišlja da sta par postala le zaradi naključja

      • V upanju da jo bo osrečil se z njo poroči, ji kupi psičko poimenujeta jo Karenin (po romanu Ana Karenina)

      • Njegove erotične pustolovščine ukrotita izgon na podeželje, ljubezen do Tereze – ne izgubi želje po spolnosti s številnimi ženskami ali prepričanja da takšna želja ni zločin

      • Vsako žensko spoštuje kot posameznico

      • Če bi na svetu obstajali dve vrsti ženskarjev bi spadal v epski razred – vse ga zanima, nič ga ne razočara

      • Zdi se da s starostjo spoznava samega sebe (z njegovo uvrstitvijo med epske ženskarje, s srečanjem z žirafasto žensko prikaže jasnejše razumevanje samega sebe in njegova prejšnja zanimanja)

      • Kot človek ostaja enako lahek kot je bil – da bi obdržal lahkost zapusti svoje delo, bolnišnico, oporečnike, svojega sina

      • Spolno življenje postane težje




    • TEREZA - v romanu TEŽKA

      • Odraščala v majhnem Češkem mestu ob prostaški in napadalni prisotnosti matere

      • Iz tega malega sveta si želi pobegniti zato časti knjige, kulturo in prijaznost

      • V Tomažu spozna sorodno dušo in oporečnika – za vedno se zaljubi

      • V Pragi jo Tomaževa razmerja pripeljejo na rob blaznosti, razmišlja o samomoru

      • Stalno nakazuje grožnjo samomora

      • Med telesom in dušo vidi nezdružljiv razkol – sovraži pogled na izpostavljena grda, gola telesa

      • Želja po osvoboditvi svojega telesa razlaga posebno bolečino – povzročilatudi Tomaževa razmerja

      • Upala da bo Tomaž ljubil njeno dušo in ji dal občutek zapolnjenosti

      • Teža bivanja ji povzroča strašno trpljenje (k tlom jo silijo muke povzročene s strani njene matere in Tomaževa nezvestoba)

      • V naljučjih vidi globok pomen - verjame da je vsaka odločitev ki jo sprejme določena vnaprej

      • Hladnokrvno prepričana da je vsaka odločitev ki jo sprejme edina možna

      • Čustveno lahka, ne more obladovati lahkosti ki jo obdaja – privede do roba blaznosti

      • Njeno golo telo se ji gnusi – kriva njena mati (po hiši hodila naga, uvelo telo ...), golota in spolnost pa sta potencialna groza

      • Njene sanje simbolizirajo strah, frustracije – zanjo kot nočna mora; boji se smrti in tega da bi jo zapustil Tomaž

      • Zelo rada ima psa Karenina – je povezava med njo in Tomažem, je nekako njun otrok, vez med njima

      • Skuša ga razumeti,njegov način življenja, z njim se ne želi prepirati

      • V ljubezni in spolnosti ne zmore biti lahka

      • Nekakšno dopolnitev najde v poklicu fotografinje/fotoreporterke (predvsem ob vdoru ruskih tankov) – najde smisel, lepoto in težo

      • Predstavlja čistost in nedolžnost – zaradi tega T. v njej vidi otroka položenega ...

      • Ni prostaška in kičasta v nobenem smislu

      • Tomaža zaradi nezvestobe ne zmerja – zaradi tega se ima za šibkejšo od njega

      • Njen najmočnejši trenutek je ko zapusti Tomaža in se iz Züricha vrne v Prago (žrtvuje srečo da bi mu olajšala breme njene ljubezni)

      • Zaradi razumevanja in sočutja predstavlja težo – te Tomaž ne more preprosto odsloviti

      • Zanima jo dejavnost oporečnikov

      • išče višji plemenitejši pomen individualnosti od tistega kar vidi v telesu – tako misli tudi Franz

      • V svojem političnem delu dopušča obstoj naivnosti

      • Značajsko se zelo spremeni – vedno bolj je prisiljena spoznati, da je uresničitev njenih sanj iz otroštva nemogoča

      • Spolno se preda visokoraslemu inženirju – tik pred vrhuncem mu začne pljuvati v obraz, odide na stranišče

      • Predstavlja si da je zaljubljena vanj – želi ga videti ponovno

      • Nato se odloči da je bil inženir ovaduh, zdi se ji da je bil spolni odnos z njim dejanje terorja ki so ji ga naložili – želi umreti

      • Vrana ki jo je videla na poti domov iz savne predstavlja njene občutke o telesu – zdi se ji da jo je njeno lastno telo zakopalo




    • SABINA – v romanu najbol LAHKA

        • Tomaževa najljubša ljubica, najbližja prijateljica

        • Nadarjena slikarka

        • Lepa in izvirna kot njeno umetniško delo

        • Njeno življenje opisano kot niz izdajstev - ¨izdajstvo pomeni prelomiti družbeni položaj in iti v neznano¨

        • Izda: očetov dom, šolo umetnosti, njene ljubimce, navsezadnje svojo deželo

        • Izdajstvo ji pomeni nedopuščanje komur koli ali čemur koli – obdrži sposobnost, da živi izvirno, ustvarjalno, lepo

        • Zgodaj prepoznala kič ali slabo, sentimentalno in vsiljivo vedreo propagandno umetnost – zdaj živi kot napad na kič

        • Zelo rada ima Tomaža in Terezo, ne more pa doumeti zakaj naj bi Tomaž zamenjal svobodno za družinsko življenje

        • Nasplošno se izogiba skrajnosti 8ne mara ne popolne teme ne zaslepljujoče svetlobe)

        • Iskanje svobode jo vodi v popolno osamo in svobodo v Ameriki

        • Želja po svobodi jo na koncu pripelje do tega da zapusti Franza ki ga ljubi, izgubi vse stike s preteklostjo

        • Predstavlja skrajno lahkost bivanja

        • Ne verjame v nacionalizem ali družinsko življenje, zavrača da bi se ravnala po pravilih družbe

        • Stalno zavrača možnost da bi bila vezana

        • Razglaša grdoto in neizvirnost vojne – skozi svoje slike in življenje

        • Zaveda se da zaradi svojih skrajnih izbir lahko ostane nepomembna in sama – čuti nelagodje

        • V Ameriki se sprašuje če ji je še sploh ostalo kaj da lahko izda

        • Kič vidi v Ameriki ko se senator nasmehne otrokom (prva solza – senatorjeve besede da so otroci ljubki in ga ganejo, druga solza – kako globoko in ganljivo od njega, da ga takšen prizor gane)

        • Zmeraj nasprotovala izjavi da je bila komunistična resničnost slabša od komunističnih vzorov – v svetu kiča, vzorov sama nebi zmogla čustveno preživeti 5 dni

        • Da bi pobegnila kiču prikrije dejstvo da je Čehinja – imeli bi jo za romantično preganjano umetnico

        • Njen lik pomemben ker pomeni stalno in protislovno izgnanstvo (tako kot Kundera se nikoli ni vrnila v svojo rodno deželo)

        • Spozna da tudi njeno življenje ni povsem brez kiča – postala plen pretirane čustvenosti

        • Ne vemo ali je srečna, svojo smrt načrtuje – pod njenimi pogoji v skladu z življenjem kot ga je živela

        • Sestavi oporoko v kateri zahteva da jo po smrti upepelijo, pepel pa raztresejo – da bo lahko umrla tako lahko kot je živela




    • FRANZ – v romanu TEŽEK

  • Sabinin ljubimec, Ženevski profesor

  • Idealist

  • Muči ga misel da mora zapustiti ženo če se želi videvati s Sabino – ne prenese, da bi hodil iz postelje ene ženske k drugi

  • Ko ženo zapusti ima to za pogumno dejanje – zapusti jo da bi se izognil njenemu razočaranju

  • Identificira se z evropsko liberalno levico, obužuje parade in pohode, malikuje svojo pokojno mater

  • Ko ga Sabina zapusti najde tolažbo v objemu povprečne mlade študentke s prevelikimi očali – ga preprosto ljubi, nikoli se ne moreta poročiti ker se žena od Franza ni hotela ločiti, zato ji po njegovi smrti ne more zahtevati kakršne koli pravice

  • Bolj ceni ideale od resničnosti – najde svojo srečo v domišljanju da je Sabina njegova nevidna boginja, ki ga vodi skozi življenje

  • Poveličuje kič

  • Pretresen ko med pohodo mumre novinar in kri poškropi drog z zastavo (ko pohod propade ne ve kako naj si razlaga dogodke

  • Nezmožen lahkosti

  • V življenju si ustvari pomen tako, da si pripisuje vzvišeno težo, pomembnost pojmov in dogodkov

  • Živi za močne občutke ljubezni in politične prepričanosti

  • Dovolj naiven da verjame da je njegov pristop edini možen

  • Vse življenje varal samega sebe, po nepotrebnem izzove svoj osmrt zaradi iluzije

  • Kičast v svojem okusu in idejah

  • Njegov značaj usmiljen – bolj kot prostaški saj je tudi prijazen in sočuten

  • Težke odločitve sprejema glede na svoje prepričanje

  • Franzu se zdi njegovo mišičasto telo neuporabno v civiliziranem svetu

  • V postelji noče uporabiti svoje fizične moči – ljubezen pomeni odreči se moči

  • Ker ne uporablja moči v spolnosti je predstavljen kot šibak, včasih neuspešen ljubimec

  • išče višji plemenitejši pomen individualnosti od tistega kar vidi v telesu – tako misli tudi Tereza (oba zanimajo vzvišene ideje in prepričanja)

  • Plemenit, vljuden, neznosno nedojemljiv

  • Šele na koncu življenja začne sumiti da je včasih napačno presodil – spoznanje prepozno, njegovo idealiziranje, naivnost, nesposobnost razumevanja njegove okolice pripeljelo do nepomembne smrti v Bangkoku (v Kambodži ga napade skupina mož – zahteva denar – ker ima v mislih Sabino in misel kako je občudovala njegovo moč, ter želela da jo uporabi se odloči za spopad dobi udarec s palico po zadnjem delu glave, v bolnišnici se za kratek čas zave, zagleda ženo, ker ne more govoriti da bi jo odgnal zapre oči in umre)

  • Uvidel je brezpomembnost udeležitve pohoda v Kambodži (povabil ga je prijatelj, sprva zavrnil zaradi ljubice, se premislil) i nsi zaželel biti z žensko ki jo ljubi (sedanja ljubica) čeprav ni dosegala njegovega ideala




  • SIMON

    • Tomažev sin iz prvega zakona

    • Je sanjač

    • Vedno idealiziral svojega očeta – ki ga ni želel poznati

    • Po koncu praške pomladi (čas povečane politične in umetniške svobode) se pridruži odpadniški skupini

    • Znova stopi v stik s Tomažem, želi pridobiti njegovo odobravanje – mu ne uspe

    • Pozneje se vrne h krščanski veri

    • Po smrti Tomaža in Tereze organizira njun pogreb


- ESTETIKA KIČA

  • V njej ni dovoljeno nič neprimernega in uničujočega, tudi posameznik ne

  • Véliki pohod obsega vse te različne in navidezno nasprotne veroizpovedi, temelji na ljudeh, ki skupaj enoglasno vzklikajo parole in hodijo v koraku




  • TEME

  • LAHKOST IN TEŽA

  • Povezana s filozofom Parmenidom, filozofijo življenja in posameznimi junaki

  • Parmenid je filozof lahkosti – teža mu predstavlja nekaj negativnega

  • Sprejeti lahkost bivanja pomeni sprejeti določeno pomankanje osnovnega smisla življenja in živeti za trenutno lepoto – tisti ki to sprejmejo se ne bodo povezali s političnimi strankami

  • Kundera težo povezuje z Nietzschejem in filozofijo večnega vračanja – ne verjame v večno vračanje, dokazuje da ima človek možnost izbrati le eno pot – ne more preveriti ali je prava ali ne

  • Težki junaki (Franz, Tereza) ne morejo sprejetite lahkosti bivanja, pomen in težo skušajo pripisovati tistemu, za kar menijo da je v življenju pomembno

  • Lahkost proti teži – ključna dvojnost romana, protislovje ki se ga neda rešiti

  • Zdi se da nobeden od 4 junakov na koncu ne najde rešitve (živa ostane Sabina, ni nujno srečna,izpolnjena ali prepričana o pravilnosti svojih življenskih odločitev)




  • POLITIKA

  • V romanu obstaja kot ozadje – izražena s preprostimi besedami

  • Kunderova misel: ˝vse nepopustljive politične ali ideološke stranke so v osnovi enake˝

  • Sabina to spozna na umetniški ravni – komunisti, fašisti, skrajni verniki uporabljajo pretiran kič, slabo umetnos, propagando

  • Tomaž spozna – ko ga začnejo priganjati češki režim in odpadniške skupine – zahtevajo da nekaj podpiše

  • Tereza – nazačetku jo mika čar odpadništva, spozna na intuitivni ravni da so vse politične stranke naravnane protiinduvidualistično – zanikale bi njeno zasebnost

  • Tomažev članek: uporabil Ojdipa, govori da nobena omejenost zakona ne more biti opravičilo – obsoja komunistični režim ker ta uporablja omejenost kot opravičilo za svoja krivična dejanja




    • SPOLNOST

  • Spolnost predstavljena v smislu lahkosti in teže

  • Lahki junaki so močno erotični, vidijo svojo spolnost kot plodno ustvarjalno; Sabina slika tako domiselno kot se ljubi, Tomaž zdravi bolnike z enako natančnostjo kot osvaja ženske  nobeden ne čuti krivde za svojo spolno promiskuiteto

  • Težka značaja označuje spolna krivda; Tereza sovraži telesa, posebej lastno, moževe nezakonske avanture jo uničujejo, njena avantura z inženirjem pa jo skoraj pripelje v norost; Franza pa muči predvsem misel da mora izdati ženo zavoljo Sabine

  • Spolnost predstavljena tudi v smislu spolov – feministične kritike ki so kritizirale Kundero so na to opozorile,obtožile, da je v vseh njegovih romanih spolnost izenačena s posilstvom ali nasiljem

  • Tomaž v spolnosti bolj uspešen kot Franz (uporaba moči v spolnosti ...)

  • Sabina uživa da moškemu prepusti moč (stereotipni način vedenja) – MELONASTI KLOBUK ji predstavlja izzivanje; uživa v vlogi šibkejše stereotipne ženske – v spolnosti uživa bolj kot Tereza

  • Tereza premišljuje kako se je uklonila inženirju – začuti da mora zapustiti Prago ali umreti od sramu




  • MOTIVI

  • TELO

  • Predstavlja nesmisel saj ne more biti tako jasno identificirano kot sta teža ali lahkost

  • Parmenid bi dušo opredelil kot lahko telo pa kot težo – v sodobnem okolju se zdijo tisti ki izberejo dušo težji

  • Franz in Tereza edina ki bi celo uporabila besedo ˝duša˝

  • Sabina in Tomaž trdno zakoreninjena in vdana telesu – privlači človeško telo

  • Telo tako kot truplo predstavlja simbol smrti – nobeden od junakov ni pripravljen na smrt, nimajo razumevanja zanjo – vsi imajo razlog za strah

  • Zapuščena žena si lasti Franzevo truplo, Simon pa očetovo – Tomaževo

  • Sabino ob misli da bo nekoč čez njeno truplo postavljen težak kamen spreleti srh (smrt pomeni konec vseh popotovanj)




  • SIMBOLI

  • MELONASTI KLOBUK

  • Sabina ga opiše kot vodilni motiv njenega življenja

  • Je simbol njene erotike in upora

  • Meni da klobuk spodkopava njeno dostojanstvo ženske

  • Prvotno je pripadal njenemu dedku – po smrti ni hotela dediščine vzela je le klobuk

  • Tomaž in Sabina sta ga spremenila (zaradi nagajivosti) v erotični pripomoček

  • Ko Franz pred ljubljenjem Sabini sname ta klobuk simbolizira zadušljiv učinek na tisto kar ima Sabina za najpomembnejšo značilnost  njeno predrzno erotiko in izdajstvo korenin




  • KOVČEK

  • Vanj Tereza zloži vse svoje imetje

  • Preden pride v Prago predstavlja njeno celotno življenje in filozofijo

  • Tomaž to dojame v trenutku ko Tereza pride na njegova vrata – prišla da mu ponudi svoje življenje, vse njeno življenje v tem kovčku

  • Teža kovčka predstavlja njo samo – ko Tomaž nese kovček v hišo prostovoljno sprejme breme, ki mu ga bo prinesla njuna ljubezen in težo Terezinega značaja




  • KNJIGA

  • Tereza se v trenutku zaljubi v Tomaža ker vidi da ima na mizi pred seboj knjigo

  • Knjigo dojema kot skrivno bratovščino – po tej bratovščini spozna Tomaža kot svojega

  • Skrivna bratovščina ostane njuna stična točka tudi ko poimenujeta psa Karenina (Ana Karenina – Tereza jo je brala prvi dan) – predstavlja obojestransko imetje in odgovornost




  • TOMAŽ TEREZA

  • Zaljubita seker sta oba zmožna čutiti privlačnost druge strani

  • Na začetku sta bolj odtujena, pomembna sprememba: Tomaž začuti da je zanj Terezina sreča najpomembnejša  ljubezen do nje končno dobi težo

  • Trpinčita drug drugega, vendar bolj ali manj razumeta občutke drugega

  • Odločita se da ostaneta skupaj

  • V ljubezni do njega se počuti neizmerno bolj negotova in obupana kot v primerjavi ljubezni ki jo čuti do psa (nesebična ljubezen, varnost, tolažba)

  • Nasprotji prikazujeta sebičnost in pomanjkanje človeške ljubezni

  • Skušala sta preoblikovati in predrugačiti drug drugega – od dne ko sta začela skupno življenje (kot številni drugi junaki v romanu)

  • Njun način življenja na podeželju je spremenjen – tih in miren

  • Njune politične skrbi manj resne

  • Tereza je srečna ker sta s Tomažem sama in je končno njen

  • Življenje ki ga živita na podeželju je življenje lahkosti, skoraj neodgovornosti (odrekla karieram, ukvarjata se s poljedeljstvom, ne menita se za totalitarni režim v njuni domovini)




  • Ko Tereza ob prvem obisku Tomaža v Pragi zboli, skrbi zanjo, nato jo pošlje domov (sprašuje se če je ravnal prav – dozdeva se mu že da je zaljubljen) - ne stori ničesar

  • Do nje čuti določeno nežnost – primerjava z otrokom ...; kljub temu ne preneha z erotičnimi prijateljstvi

  • Trohico ljubosumja občuti tudi on ko opazuje Terezo ko pleše z njegovim prijateljem

  • Spozna da mu je v breme, mu odreka zasebnost po kateri on zelo hrepeni

  • Preprosto jo pomiluje, spozna da ne more več brezskrbno uživati v spolnosti z drugimi ženskami kot je nekdaj – če se ne opije pred spolnim aktom ne opije ga preganja njena podoba

  • V upanju da bi jo osrečil se z njo poroči, kupi ji psa

  • Najde njeno pismo v katerem mu je napisala da vé da mu je v breme zato odhaja nazaj v Prago

  • Zatem skuša uživati v svoji znova pridobljeni svobodi, dopoveduje si da so se stvari morale tako razplesti– zdrži pet dni, nato se odpravi za njo v Prago (v mislih ima Beethovnov motiv- Beethoven ima težo za pozitivno) – ko se vrne da bi bil z njo narediveličastno, romantično dejanje žrtvovanja

  • Ko leži v postelji razmišla da sta par postala le zaradi naklučja

  • Ne razlikuje njenega telesa od teles drugih žensk

  • Počasi se zaveda da zavzema njegov poetičen spomin – ne spominja se ljubljenja z drugo žensko

  • Čedalje bolj se oddaljuje od nje – pomisli kako smešno je da sta ljubezen in spolnost v človeških možganih nekako povezana

  • Pomeni mu žensko ki se je rodila iz 6 naključij

  • Moti ga misel na to kako skrajno prenagljeno se je zaljubil v to žensko – zato moral toliko žrtvovati




  • Naključja jo prepričajo da ji je usojen ( knjiga na mizi,Beethovnova melodija,spozna da je iz Prage ...)

  • Ko ga prvič obišče se počuti ponižano ker ji ravno takrat kruli v želodcu (začuti da sta duša in telo dve ločeni bistvi)

  • Ona ga spozna z glasbo Beethovna

  • Od njega zahteva zasebnost kakršne se je je v preteklosti izogibal – fizično in čustveno posveti samo njej

  • Kadar ga ni ob njej je užaljena

  • Ko izve za njegovo nezvestobo ji Tomaž sprva to zanika, nato se skuša opravičiti z razlago da sta zanj ljubezen in spolnost ločena- ljubosumna in obupana (skuša storiti samomor s prevelikim odmerkom tablet, vendar jo zaustavi T.)

  • Skupaj odpotujeta v Zürich, tam on nadaljuje s svojo nezvestobo

  • Do neke mere mu pomaga občutiti da ima njuna zveza pomen

  • Ljubita se, kljub temu drug drugega onesrečujeta

  • Nenehno razmišlja o njegovih razmerjih, odloči se da bo telesa drugih žensk dojemala kot nekaj kar si lahko delita, ne nekaj kar bi ju ločevalo – spoprijatelji se s Sabino

  • Želi si da bi bil on tako šibek kot je sama – to razmišlja v Ženevi ko ji je dolgčas, misl ida spada v deželo šibkih

  • Presteže telefonski klic za Tomaža – kaplja čez rob

  • Razmišlja o razmerju s kakšnim čudnim človekom, da bi prizadela samo sebe, pozabila nanj

  • Za razliko od njega v svojem življenju vse jemlje resno

  • Predlaga da se skupaj preselita na podeželje

  • Želi si da bi do telesa začutila lahkost – da bi se bila zmožna vesti kot on



  • TOMAŽ in SABINA

  • Razmerje temelji na njuni medsebojni lahkosti

  • V razmerju ni elementov družinskega ali običajnega kiča – oba si delita igrivo erotiko

  • Simbol za njuno razmerje je melonasti klobuk in čas v Pragi

  • Oba privlači intenzivnost težkih duš

  • Tomaž je prvi ki ji v šali povezne na glavo melonasti klobuk – vedno bolj se razvnemata

  • K o se Sabina spomni tega razmišlja da je bil oto daleč od dobre čiste zabave – ponižanje ki ga je sama izzvala in v njem uživala

  • Sabina je v Zürich odpotovala že prej

  • Dobila sta se v hotelski sobi – oblečena le v spodnje perilo, na glavi imela melonasti klobuk

  • Želita svet v katerem obstaja drek – svet v katerem obstajata tudi tema in neprijetnost – da lahko obstajajo tudi erotika, individualnost, ustvarjalnost in razposajenost




  • SABINA in TEREZA

  • Postaneta prijateljici

  • Kljub prijeteljstvu se Terezino ljubosumje na Tomaža ne konča

  • Tereza njene slike razume in jo občuduje

  • Tereza je očarana nad Sabinino odprtostjo in brezskrbnostjo

  • Tereza fotografira Sabino v melonastem klobuku, nato ji ukaže da se sleče – naredi nekaj posnetkov Sabina ji uzame fotoaparat, reče naj se sleče še ona (ukaz obema znan)

  • Obe začutita skrivnostno skušnjavo trenutka




  • SABINA FRANZ

  • Melonasti klobuk predstavlja njegovo nerazumevanje

  • Imata (tako kot vsak ljubezenski par ki se sreča pozneje v življenju) slovar nerazumljenih besed

  • Predstavljata skrajnosti lahkostri in težene uspe jima razumeti drug drugega

  • Medsebojno delujeta kot pripadnika rzalične vrste

  • Poti ju ločijo




  • Sama sebe ima za ˝Sabino˝ - nespolno pomembno bitje, ženskosti pripisuje drug pomen

  • Sovraži glasbo – predstavlja ji zgolj hrup

  • Zaradi tega se ji zdi brez življenja – tudi sama zapre oči da tega ne gleda

  • Živeti v resnici ji pomeni živeti zasebno brez javnega vmešavanja ali opazovanja

  • Edini način ki siga lahko predstavlja je skrivnostna ljubezen

  • Spozna da je najboljši človek kar ga je kdaj poznala- na težo odreagira z nagonskim odporom

  • Skoraj ga ljubi

  • Razburjena je ob misli da bi izdala tako dobrega človeka

  • Njen odpor do Franza narašča

  • Ko se ljubita Franz ponovno zapre oči – zdi se ji kot ogromen grotesken novorojenček

  • Oba pijana od sreče- ker ga bo naslednji dan zapustila

  • Izdajstvo se ji zdi zanimivo

  • Ko on zapusti ženo se ji zdi to le nesrečna, sentimentalna izbira




  • Vzor ženskosti mu predstavlja njegova mati

  • Sabino ima za žensko v tem smislu, vidi jo kot romantično in pogumno češko odpadnico

  • Časti zvestobo

  • Ljubi glasbo – zdi se mu opojna

  • Spoštuje temo – med občevanjem zapre oči

  • Razume zasebnost, ki vključuje diskretnost v ljubezni kot obliko zmote

  • Živel je v resnici – jo zapusti (ženo)

  • Oba pijana od sreče -Misli da bo z njo preživel preostanek svojega življenja

  • Ko ga zapusti ne razume ničesar

  • Prvič zaživi sam



  • Kundera razlaga kategorije ljudi, ki potrebujejo pogled tujih oči (Šesti del:Véliki pohod)

  • Prva kategorija: vanjo spadajo tisti ki si želijo da bi jih opazovala množica anonimnih pogledov

  • Druga kategorija: tisti ki v življenju potrebujejo svetlobo številnih znanih oči

  • Tretja kategorija: tisti ki čutijo potrebo po pogledu ljubljenega bitja (Tomaž, Tereza – v času k ista ga preživela skupaj sta se njuni navidezni nasprotji zbližali)

  • Četrta kategorija: sanjači, ki živijo pod namišljenim pogledom odsotnih bitij (Franz – Sabina, Simon – Tomaž)

  • Šesto poglavje najpomembnejše zaradi svojega opisa in definicije kiča laž, ki se pretvarja da je svet popoln (senatorjeva druga solza – prisiljena, ker ve da je pod okriljem fotoaparatov)

  • Zadnje strani življenje Franza in Tomaža malce kruto zaokroženi, tragične in lahke

  • Žalostno da sta oba moška napačno prikazana in razumljena – Marie-Claude želi verjeti da se je Franz vrnil k njej – v resnici storil ravno nasprotno, zašel je dlje in dlje dokler ni našel prave ljubezni; Tomažev epitaf Prizadeval si je za božje kraljestvo na zemlji mu dela krivico, saj ni hotel kraljestva na zemlji pač pa nepopolnost, drek, individualnost in nič kiča

- KARENINOV SMEHLJAJ : Sedmi del



    • Skupni pes Tereze in Tomaža

    • Na podeželju se mu na nogi razvije rana – izkaže se da je rak

    • Tereza strtega srca rzamišlja kako ima raje živali kot ljudi

    • Spomni se rzaličnih trenutkov množičnega nasilja nad živalmi – nekaj živali med ruskim režimom odpeljano v zdravstveno ustanovo

    • Zaradi Karenina se prepira s Tomažem – najde pismo napisano z žensko roko, naslovljeno nanj – videti je da ljubi Karenina bolj kot njega

    • Od psa ne pričakuje ničesar, ne občuti nikakršnega sramu

    • Tomaž in Tereza skupaj preivita še nekaj trenutkov s Kareninom, nato ga uspavata

    • Terezi se zdi da se pes smehlja, pokopljeta ga

    • Tomaž pove Terezi da dobiva pisma od svojega sina Simona

    • Tereza ga opazuje pri delu – opazi kako zelo se je postaral, počuti se kriva za vse kar je zaradi nje moral pretrpeti

    • Zave se da ga je prisilila daleč stran od njegovega prvotnega življenja – da bi ji dokazal da jo ljubi

    • Tomaž je zdaj star in šibak kot zajec v njenih sanjah (oklepa se zajčka ker ve da ga lahko obdrži)

    • Ko se vrneta iz zabave Tereza prizna Tomažu svoje občutke krivdeon odgovori da je srečen




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©atelim.com 2016
rəhbərliyinə müraciət