MILAN KUNDERA : NEZNOSNA LAHKOST BIVANJA
-
Roman – ljubezenski,politični, idejni
-
Nastal v Parizu 1984, prva izdaja leta 1984; v slovenski jezik preveden 1985
-
PRIPOVEDOVALEC : tretjeosebni (Kundera)
-
DOGAJALNI čAS : od sredine 60. do začetka 80. let
-
DOGAJALNI KRAJI : Praga, manjse mesto na Češkem, češko podeželje, Švica, Francija, Amerika
-
Stalno prisotne so SLUTNJE – avtor pripoveduje zgodbo časovno neurejeno, namesto tega uporablja misli in asociacije
-
OSEBE :
-
po poklicu odličen praški kirurg
-
pripada razredu čeških intelektualcev – po vdoru prisiljen k molku
-
brezskrben ženskar, živi življenje igralca
-
zaljubi se v čustev željno Terezo – niz naključij v njem vzbuja strah
-
ujet med ljubezenskimi pustolovščinami (ne more odreči) in odkrito ljubeznijo
-
neodvisen mislec – predstavlja problem komunistični vladi
-
apolitičen
-
ostane brez kariere ker zavrne podpis ovadbe svojeg članka (protikomunistični članek Ojdip)
-
želi se izogniti političnim strankam, celotni politični družbi – želi biti svobodni predstavnik, neodvisni mislec, k isam zbira svoja dejanja
-
izgubi službo kirurga, postane pomivalec oken, na koncu kmet – stopnička nižje v držbenem smislu; išče mirno življenje
-
skuša izpolnjevati filozofijo lahkosti
-
spolnost in ljubezen zanj ločena in nepovezana pojma (spi s številnimi ženskami, ljubi Terezo – sočasen obstoj teh dejanj mu ne predstavlja nobenih težav)
-
ni romantičen idealist (to sta Simon in Franz)
-
Sabina ga kliče popolno nasprotje kiča ali popolno nasprotje političnih in ljubezenskih idealov
-
Svojeglavost, izkušnje, individualizem pripomorejo k njegovi nepripravljenosti identifikacije kot politični liberalec ali zvesti mož
-
Večina ljudi ga razume napačno – policija, bolnišnica ga imata za oporečnika, oporečniki za strahopetca
-
Njegov značaj skozi roman ne spremeni bistveno – pridobi trohico teže, postane bolj ciničen (ni več prepričan o svojih nekdanjih odločnih pogledih na življenje in bivanje)
-
Močno erotičen, svojo splonost vidi kot plodno in ustvarjalno
-
Bolnike zdravi z enako natančnostjo kot osvaja ženske
-
Ne čuti nikakršne krivde za svojo spolno promiskuiteto
-
V spolnosti uporablja svojo moč (stereotipna moška lastnost), ženskam izreka nizkotne ukaze (sleci se!) ženske skoraj vedno ubogajo
-
Terezina nenadna prisotnost povzročala neznosno nelagodnost
-
Človeško telo ga privlači, s svojim telesom je zadovoljen
-
Do Tereze čuti določeno nežnost, primerja jo z otrokom, ki so ga v košari poslali po rek ida ga on najde
-
Spozna da mu je Tereza breme, da mu odreka zasebnost – po njej zelo hrepeni
-
Razmišlja da sta par postala le zaradi naključja
-
V upanju da jo bo osrečil se z njo poroči, ji kupi psičko poimenujeta jo Karenin (po romanu Ana Karenina)
-
Njegove erotične pustolovščine ukrotita izgon na podeželje, ljubezen do Tereze – ne izgubi želje po spolnosti s številnimi ženskami ali prepričanja da takšna želja ni zločin
-
Vsako žensko spoštuje kot posameznico
-
Če bi na svetu obstajali dve vrsti ženskarjev bi spadal v epski razred – vse ga zanima, nič ga ne razočara
-
Zdi se da s starostjo spoznava samega sebe (z njegovo uvrstitvijo med epske ženskarje, s srečanjem z žirafasto žensko prikaže jasnejše razumevanje samega sebe in njegova prejšnja zanimanja)
-
Kot človek ostaja enako lahek kot je bil – da bi obdržal lahkost zapusti svoje delo, bolnišnico, oporečnike, svojega sina
-
Spolno življenje postane težje
-
TEREZA - v romanu TEŽKA
-
Odraščala v majhnem Češkem mestu ob prostaški in napadalni prisotnosti matere
-
Iz tega malega sveta si želi pobegniti zato časti knjige, kulturo in prijaznost
-
V Tomažu spozna sorodno dušo in oporečnika – za vedno se zaljubi
-
V Pragi jo Tomaževa razmerja pripeljejo na rob blaznosti, razmišlja o samomoru
-
Stalno nakazuje grožnjo samomora
-
Med telesom in dušo vidi nezdružljiv razkol – sovraži pogled na izpostavljena grda, gola telesa
-
Želja po osvoboditvi svojega telesa razlaga posebno bolečino – povzročilatudi Tomaževa razmerja
-
Upala da bo Tomaž ljubil njeno dušo in ji dal občutek zapolnjenosti
-
Teža bivanja ji povzroča strašno trpljenje (k tlom jo silijo muke povzročene s strani njene matere in Tomaževa nezvestoba)
-
V naljučjih vidi globok pomen - verjame da je vsaka odločitev ki jo sprejme določena vnaprej
-
Hladnokrvno prepričana da je vsaka odločitev ki jo sprejme edina možna
-
Čustveno lahka, ne more obladovati lahkosti ki jo obdaja – privede do roba blaznosti
-
Njeno golo telo se ji gnusi – kriva njena mati (po hiši hodila naga, uvelo telo ...), golota in spolnost pa sta potencialna groza
-
Njene sanje simbolizirajo strah, frustracije – zanjo kot nočna mora; boji se smrti in tega da bi jo zapustil Tomaž
-
Zelo rada ima psa Karenina – je povezava med njo in Tomažem, je nekako njun otrok, vez med njima
-
Skuša ga razumeti,njegov način življenja, z njim se ne želi prepirati
-
V ljubezni in spolnosti ne zmore biti lahka
-
Nekakšno dopolnitev najde v poklicu fotografinje/fotoreporterke (predvsem ob vdoru ruskih tankov) – najde smisel, lepoto in težo
-
Predstavlja čistost in nedolžnost – zaradi tega T. v njej vidi otroka položenega ...
-
Ni prostaška in kičasta v nobenem smislu
-
Tomaža zaradi nezvestobe ne zmerja – zaradi tega se ima za šibkejšo od njega
-
Njen najmočnejši trenutek je ko zapusti Tomaža in se iz Züricha vrne v Prago (žrtvuje srečo da bi mu olajšala breme njene ljubezni)
-
Zaradi razumevanja in sočutja predstavlja težo – te Tomaž ne more preprosto odsloviti
-
Zanima jo dejavnost oporečnikov
-
išče višji plemenitejši pomen individualnosti od tistega kar vidi v telesu – tako misli tudi Franz
-
V svojem političnem delu dopušča obstoj naivnosti
-
Značajsko se zelo spremeni – vedno bolj je prisiljena spoznati, da je uresničitev njenih sanj iz otroštva nemogoča
-
Spolno se preda visokoraslemu inženirju – tik pred vrhuncem mu začne pljuvati v obraz, odide na stranišče
-
Predstavlja si da je zaljubljena vanj – želi ga videti ponovno
-
Nato se odloči da je bil inženir ovaduh, zdi se ji da je bil spolni odnos z njim dejanje terorja ki so ji ga naložili – želi umreti
-
Vrana ki jo je videla na poti domov iz savne predstavlja njene občutke o telesu – zdi se ji da jo je njeno lastno telo zakopalo
-
SABINA – v romanu najbol LAHKA
-
Tomaževa najljubša ljubica, najbližja prijateljica
-
Nadarjena slikarka
-
Lepa in izvirna kot njeno umetniško delo
-
Njeno življenje opisano kot niz izdajstev - ¨izdajstvo pomeni prelomiti družbeni položaj in iti v neznano¨
-
Izda: očetov dom, šolo umetnosti, njene ljubimce, navsezadnje svojo deželo
-
Izdajstvo ji pomeni nedopuščanje komur koli ali čemur koli – obdrži sposobnost, da živi izvirno, ustvarjalno, lepo
-
Zgodaj prepoznala kič ali slabo, sentimentalno in vsiljivo vedreo propagandno umetnost – zdaj živi kot napad na kič
-
Zelo rada ima Tomaža in Terezo, ne more pa doumeti zakaj naj bi Tomaž zamenjal svobodno za družinsko življenje
-
Nasplošno se izogiba skrajnosti 8ne mara ne popolne teme ne zaslepljujoče svetlobe)
-
Iskanje svobode jo vodi v popolno osamo in svobodo v Ameriki
-
Želja po svobodi jo na koncu pripelje do tega da zapusti Franza ki ga ljubi, izgubi vse stike s preteklostjo
-
Predstavlja skrajno lahkost bivanja
-
Ne verjame v nacionalizem ali družinsko življenje, zavrača da bi se ravnala po pravilih družbe
-
Stalno zavrača možnost da bi bila vezana
-
Razglaša grdoto in neizvirnost vojne – skozi svoje slike in življenje
-
Zaveda se da zaradi svojih skrajnih izbir lahko ostane nepomembna in sama – čuti nelagodje
-
V Ameriki se sprašuje če ji je še sploh ostalo kaj da lahko izda
-
Kič vidi v Ameriki ko se senator nasmehne otrokom (prva solza – senatorjeve besede da so otroci ljubki in ga ganejo, druga solza – kako globoko in ganljivo od njega, da ga takšen prizor gane)
-
Zmeraj nasprotovala izjavi da je bila komunistična resničnost slabša od komunističnih vzorov – v svetu kiča, vzorov sama nebi zmogla čustveno preživeti 5 dni
-
Da bi pobegnila kiču prikrije dejstvo da je Čehinja – imeli bi jo za romantično preganjano umetnico
-
Njen lik pomemben ker pomeni stalno in protislovno izgnanstvo (tako kot Kundera se nikoli ni vrnila v svojo rodno deželo)
-
Spozna da tudi njeno življenje ni povsem brez kiča – postala plen pretirane čustvenosti
-
Ne vemo ali je srečna, svojo smrt načrtuje – pod njenimi pogoji v skladu z življenjem kot ga je živela
-
Sestavi oporoko v kateri zahteva da jo po smrti upepelijo, pepel pa raztresejo – da bo lahko umrla tako lahko kot je živela
-
Sabinin ljubimec, Ženevski profesor
-
Idealist
-
Muči ga misel da mora zapustiti ženo če se želi videvati s Sabino – ne prenese, da bi hodil iz postelje ene ženske k drugi
-
Ko ženo zapusti ima to za pogumno dejanje – zapusti jo da bi se izognil njenemu razočaranju
-
Identificira se z evropsko liberalno levico, obužuje parade in pohode, malikuje svojo pokojno mater
-
Ko ga Sabina zapusti najde tolažbo v objemu povprečne mlade študentke s prevelikimi očali – ga preprosto ljubi, nikoli se ne moreta poročiti ker se žena od Franza ni hotela ločiti, zato ji po njegovi smrti ne more zahtevati kakršne koli pravice
-
Bolj ceni ideale od resničnosti – najde svojo srečo v domišljanju da je Sabina njegova nevidna boginja, ki ga vodi skozi življenje
-
Poveličuje kič
-
Pretresen ko med pohodo mumre novinar in kri poškropi drog z zastavo (ko pohod propade ne ve kako naj si razlaga dogodke
-
Nezmožen lahkosti
-
V življenju si ustvari pomen tako, da si pripisuje vzvišeno težo, pomembnost pojmov in dogodkov
-
Živi za močne občutke ljubezni in politične prepričanosti
-
Dovolj naiven da verjame da je njegov pristop edini možen
-
Vse življenje varal samega sebe, po nepotrebnem izzove svoj osmrt zaradi iluzije
-
Kičast v svojem okusu in idejah
-
Njegov značaj usmiljen – bolj kot prostaški saj je tudi prijazen in sočuten
-
Težke odločitve sprejema glede na svoje prepričanje
-
Franzu se zdi njegovo mišičasto telo neuporabno v civiliziranem svetu
-
V postelji noče uporabiti svoje fizične moči – ljubezen pomeni odreči se moči
-
Ker ne uporablja moči v spolnosti je predstavljen kot šibak, včasih neuspešen ljubimec
-
išče višji plemenitejši pomen individualnosti od tistega kar vidi v telesu – tako misli tudi Tereza (oba zanimajo vzvišene ideje in prepričanja)
-
Plemenit, vljuden, neznosno nedojemljiv
-
Šele na koncu življenja začne sumiti da je včasih napačno presodil – spoznanje prepozno, njegovo idealiziranje, naivnost, nesposobnost razumevanja njegove okolice pripeljelo do nepomembne smrti v Bangkoku (v Kambodži ga napade skupina mož – zahteva denar – ker ima v mislih Sabino in misel kako je občudovala njegovo moč, ter želela da jo uporabi se odloči za spopad dobi udarec s palico po zadnjem delu glave, v bolnišnici se za kratek čas zave, zagleda ženo, ker ne more govoriti da bi jo odgnal zapre oči in umre)
-
Uvidel je brezpomembnost udeležitve pohoda v Kambodži (povabil ga je prijatelj, sprva zavrnil zaradi ljubice, se premislil) i nsi zaželel biti z žensko ki jo ljubi (sedanja ljubica) čeprav ni dosegala njegovega ideala
-
SIMON
-
Tomažev sin iz prvega zakona
-
Je sanjač
-
Vedno idealiziral svojega očeta – ki ga ni želel poznati
-
Po koncu praške pomladi (čas povečane politične in umetniške svobode) se pridruži odpadniški skupini
-
Znova stopi v stik s Tomažem, želi pridobiti njegovo odobravanje – mu ne uspe
-
Pozneje se vrne h krščanski veri
-
Po smrti Tomaža in Tereze organizira njun pogreb
- ESTETIKA KIČA
-
V njej ni dovoljeno nič neprimernega in uničujočega, tudi posameznik ne
-
Véliki pohod obsega vse te različne in navidezno nasprotne veroizpovedi, temelji na ljudeh, ki skupaj enoglasno vzklikajo parole in hodijo v koraku
-
Povezana s filozofom Parmenidom, filozofijo življenja in posameznimi junaki
-
Parmenid je filozof lahkosti – teža mu predstavlja nekaj negativnega
-
Sprejeti lahkost bivanja pomeni sprejeti določeno pomankanje osnovnega smisla življenja in živeti za trenutno lepoto – tisti ki to sprejmejo se ne bodo povezali s političnimi strankami
-
Kundera težo povezuje z Nietzschejem in filozofijo večnega vračanja – ne verjame v večno vračanje, dokazuje da ima človek možnost izbrati le eno pot – ne more preveriti ali je prava ali ne
-
Težki junaki (Franz, Tereza) ne morejo sprejetite lahkosti bivanja, pomen in težo skušajo pripisovati tistemu, za kar menijo da je v življenju pomembno
-
Lahkost proti teži – ključna dvojnost romana, protislovje ki se ga neda rešiti
-
Zdi se da nobeden od 4 junakov na koncu ne najde rešitve (živa ostane Sabina, ni nujno srečna,izpolnjena ali prepričana o pravilnosti svojih življenskih odločitev)
-
V romanu obstaja kot ozadje – izražena s preprostimi besedami
-
Kunderova misel: ˝vse nepopustljive politične ali ideološke stranke so v osnovi enake˝
-
Sabina to spozna na umetniški ravni – komunisti, fašisti, skrajni verniki uporabljajo pretiran kič, slabo umetnos, propagando
-
Tomaž spozna – ko ga začnejo priganjati češki režim in odpadniške skupine – zahtevajo da nekaj podpiše
-
Tereza – nazačetku jo mika čar odpadništva, spozna na intuitivni ravni da so vse politične stranke naravnane protiinduvidualistično – zanikale bi njeno zasebnost
-
Tomažev članek: uporabil Ojdipa, govori da nobena omejenost zakona ne more biti opravičilo – obsoja komunistični režim ker ta uporablja omejenost kot opravičilo za svoja krivična dejanja
-
Spolnost predstavljena v smislu lahkosti in teže
-
Lahki junaki so močno erotični, vidijo svojo spolnost kot plodno ustvarjalno; Sabina slika tako domiselno kot se ljubi, Tomaž zdravi bolnike z enako natančnostjo kot osvaja ženske nobeden ne čuti krivde za svojo spolno promiskuiteto
-
Težka značaja označuje spolna krivda; Tereza sovraži telesa, posebej lastno, moževe nezakonske avanture jo uničujejo, njena avantura z inženirjem pa jo skoraj pripelje v norost; Franza pa muči predvsem misel da mora izdati ženo zavoljo Sabine
-
Spolnost predstavljena tudi v smislu spolov – feministične kritike ki so kritizirale Kundero so na to opozorile,obtožile, da je v vseh njegovih romanih spolnost izenačena s posilstvom ali nasiljem
-
Tomaž v spolnosti bolj uspešen kot Franz (uporaba moči v spolnosti ...)
-
Sabina uživa da moškemu prepusti moč (stereotipni način vedenja) – MELONASTI KLOBUK ji predstavlja izzivanje; uživa v vlogi šibkejše stereotipne ženske – v spolnosti uživa bolj kot Tereza
-
Tereza premišljuje kako se je uklonila inženirju – začuti da mora zapustiti Prago ali umreti od sramu
-
Predstavlja nesmisel saj ne more biti tako jasno identificirano kot sta teža ali lahkost
-
Parmenid bi dušo opredelil kot lahko telo pa kot težo – v sodobnem okolju se zdijo tisti ki izberejo dušo težji
-
Franz in Tereza edina ki bi celo uporabila besedo ˝duša˝
-
Sabina in Tomaž trdno zakoreninjena in vdana telesu – privlači človeško telo
-
Telo tako kot truplo predstavlja simbol smrti – nobeden od junakov ni pripravljen na smrt, nimajo razumevanja zanjo – vsi imajo razlog za strah
-
Zapuščena žena si lasti Franzevo truplo, Simon pa očetovo – Tomaževo
-
Sabino ob misli da bo nekoč čez njeno truplo postavljen težak kamen spreleti srh (smrt pomeni konec vseh popotovanj)
-
Sabina ga opiše kot vodilni motiv njenega življenja
-
Je simbol njene erotike in upora
-
Meni da klobuk spodkopava njeno dostojanstvo ženske
-
Prvotno je pripadal njenemu dedku – po smrti ni hotela dediščine vzela je le klobuk
-
Tomaž in Sabina sta ga spremenila (zaradi nagajivosti) v erotični pripomoček
-
Ko Franz pred ljubljenjem Sabini sname ta klobuk simbolizira zadušljiv učinek na tisto kar ima Sabina za najpomembnejšo značilnost njeno predrzno erotiko in izdajstvo korenin
-
Vanj Tereza zloži vse svoje imetje
-
Preden pride v Prago predstavlja njeno celotno življenje in filozofijo
-
Tomaž to dojame v trenutku ko Tereza pride na njegova vrata – prišla da mu ponudi svoje življenje, vse njeno življenje v tem kovčku
-
Teža kovčka predstavlja njo samo – ko Tomaž nese kovček v hišo prostovoljno sprejme breme, ki mu ga bo prinesla njuna ljubezen in težo Terezinega značaja
-
Tereza se v trenutku zaljubi v Tomaža ker vidi da ima na mizi pred seboj knjigo
-
Knjigo dojema kot skrivno bratovščino – po tej bratovščini spozna Tomaža kot svojega
-
Skrivna bratovščina ostane njuna stična točka tudi ko poimenujeta psa Karenina (Ana Karenina – Tereza jo je brala prvi dan) – predstavlja obojestransko imetje in odgovornost
-
TOMAŽ TEREZA
-
Zaljubita seker sta oba zmožna čutiti privlačnost druge strani
-
Na začetku sta bolj odtujena, pomembna sprememba: Tomaž začuti da je zanj Terezina sreča najpomembnejša ljubezen do nje končno dobi težo
-
Trpinčita drug drugega, vendar bolj ali manj razumeta občutke drugega
-
Odločita se da ostaneta skupaj
-
V ljubezni do njega se počuti neizmerno bolj negotova in obupana kot v primerjavi ljubezni ki jo čuti do psa (nesebična ljubezen, varnost, tolažba)
-
Nasprotji prikazujeta sebičnost in pomanjkanje človeške ljubezni
-
Skušala sta preoblikovati in predrugačiti drug drugega – od dne ko sta začela skupno življenje (kot številni drugi junaki v romanu)
-
Njun način življenja na podeželju je spremenjen – tih in miren
-
Njune politične skrbi manj resne
-
Tereza je srečna ker sta s Tomažem sama in je končno njen
-
Življenje ki ga živita na podeželju je življenje lahkosti, skoraj neodgovornosti (odrekla karieram, ukvarjata se s poljedeljstvom, ne menita se za totalitarni režim v njuni domovini)
-
Ko Tereza ob prvem obisku Tomaža v Pragi zboli, skrbi zanjo, nato jo pošlje domov (sprašuje se če je ravnal prav – dozdeva se mu že da je zaljubljen) - ne stori ničesar
-
Do nje čuti določeno nežnost – primerjava z otrokom ...; kljub temu ne preneha z erotičnimi prijateljstvi
-
Trohico ljubosumja občuti tudi on ko opazuje Terezo ko pleše z njegovim prijateljem
-
Spozna da mu je v breme, mu odreka zasebnost po kateri on zelo hrepeni
-
Preprosto jo pomiluje, spozna da ne more več brezskrbno uživati v spolnosti z drugimi ženskami kot je nekdaj – če se ne opije pred spolnim aktom ne opije ga preganja njena podoba
-
V upanju da bi jo osrečil se z njo poroči, kupi ji psa
-
Najde njeno pismo v katerem mu je napisala da vé da mu je v breme zato odhaja nazaj v Prago
-
Zatem skuša uživati v svoji znova pridobljeni svobodi, dopoveduje si da so se stvari morale tako razplesti– zdrži pet dni, nato se odpravi za njo v Prago (v mislih ima Beethovnov motiv- Beethoven ima težo za pozitivno) – ko se vrne da bi bil z njo narediveličastno, romantično dejanje žrtvovanja
-
Ko leži v postelji razmišla da sta par postala le zaradi naklučja
-
Ne razlikuje njenega telesa od teles drugih žensk
-
Počasi se zaveda da zavzema njegov poetičen spomin – ne spominja se ljubljenja z drugo žensko
-
Čedalje bolj se oddaljuje od nje – pomisli kako smešno je da sta ljubezen in spolnost v človeških možganih nekako povezana
-
Pomeni mu žensko ki se je rodila iz 6 naključij
-
Moti ga misel na to kako skrajno prenagljeno se je zaljubil v to žensko – zato moral toliko žrtvovati
-
Naključja jo prepričajo da ji je usojen ( knjiga na mizi,Beethovnova melodija,spozna da je iz Prage ...)
-
Ko ga prvič obišče se počuti ponižano ker ji ravno takrat kruli v želodcu (začuti da sta duša in telo dve ločeni bistvi)
-
Ona ga spozna z glasbo Beethovna
-
Od njega zahteva zasebnost kakršne se je je v preteklosti izogibal – fizično in čustveno posveti samo njej
-
Kadar ga ni ob njej je užaljena
-
Ko izve za njegovo nezvestobo ji Tomaž sprva to zanika, nato se skuša opravičiti z razlago da sta zanj ljubezen in spolnost ločena- ljubosumna in obupana (skuša storiti samomor s prevelikim odmerkom tablet, vendar jo zaustavi T.)
-
Skupaj odpotujeta v Zürich, tam on nadaljuje s svojo nezvestobo
-
Do neke mere mu pomaga občutiti da ima njuna zveza pomen
-
Ljubita se, kljub temu drug drugega onesrečujeta
-
Nenehno razmišlja o njegovih razmerjih, odloči se da bo telesa drugih žensk dojemala kot nekaj kar si lahko delita, ne nekaj kar bi ju ločevalo – spoprijatelji se s Sabino
-
Želi si da bi bil on tako šibek kot je sama – to razmišlja v Ženevi ko ji je dolgčas, misl ida spada v deželo šibkih
-
Presteže telefonski klic za Tomaža – kaplja čez rob
-
Razmišlja o razmerju s kakšnim čudnim človekom, da bi prizadela samo sebe, pozabila nanj
-
Za razliko od njega v svojem življenju vse jemlje resno
-
Predlaga da se skupaj preselita na podeželje
-
Želi si da bi do telesa začutila lahkost – da bi se bila zmožna vesti kot on
-
Razmerje temelji na njuni medsebojni lahkosti
-
V razmerju ni elementov družinskega ali običajnega kiča – oba si delita igrivo erotiko
-
Simbol za njuno razmerje je melonasti klobuk in čas v Pragi
-
Oba privlači intenzivnost težkih duš
-
Tomaž je prvi ki ji v šali povezne na glavo melonasti klobuk – vedno bolj se razvnemata
-
K o se Sabina spomni tega razmišlja da je bil oto daleč od dobre čiste zabave – ponižanje ki ga je sama izzvala in v njem uživala
-
Sabina je v Zürich odpotovala že prej
-
Dobila sta se v hotelski sobi – oblečena le v spodnje perilo, na glavi imela melonasti klobuk
-
Želita svet v katerem obstaja drek – svet v katerem obstajata tudi tema in neprijetnost – da lahko obstajajo tudi erotika, individualnost, ustvarjalnost in razposajenost
-
Postaneta prijateljici
-
Kljub prijeteljstvu se Terezino ljubosumje na Tomaža ne konča
-
Tereza njene slike razume in jo občuduje
-
Tereza je očarana nad Sabinino odprtostjo in brezskrbnostjo
-
Tereza fotografira Sabino v melonastem klobuku, nato ji ukaže da se sleče – naredi nekaj posnetkov Sabina ji uzame fotoaparat, reče naj se sleče še ona (ukaz obema znan)
-
Obe začutita skrivnostno skušnjavo trenutka
-
SABINA FRANZ
-
Melonasti klobuk predstavlja njegovo nerazumevanje
-
Imata (tako kot vsak ljubezenski par ki se sreča pozneje v življenju) slovar nerazumljenih besed
-
Predstavljata skrajnosti lahkostri in teže – ne uspe jima razumeti drug drugega
-
Medsebojno delujeta kot pripadnika rzalične vrste
-
Poti ju ločijo
-
Sama sebe ima za ˝Sabino˝ - nespolno pomembno bitje, ženskosti pripisuje drug pomen
-
Sovraži glasbo – predstavlja ji zgolj hrup
-
Zaradi tega se ji zdi brez življenja – tudi sama zapre oči da tega ne gleda
-
Živeti v resnici ji pomeni živeti zasebno brez javnega vmešavanja ali opazovanja
-
Edini način ki siga lahko predstavlja je skrivnostna ljubezen
-
Spozna da je najboljši človek kar ga je kdaj poznala- na težo odreagira z nagonskim odporom
-
Skoraj ga ljubi
-
Razburjena je ob misli da bi izdala tako dobrega človeka
-
Njen odpor do Franza narašča
-
Ko se ljubita Franz ponovno zapre oči – zdi se ji kot ogromen grotesken novorojenček
-
Oba pijana od sreče- ker ga bo naslednji dan zapustila
-
Izdajstvo se ji zdi zanimivo
-
Ko on zapusti ženo se ji zdi to le nesrečna, sentimentalna izbira
-
Vzor ženskosti mu predstavlja njegova mati
-
Sabino ima za žensko v tem smislu, vidi jo kot romantično in pogumno češko odpadnico
-
Časti zvestobo
-
Ljubi glasbo – zdi se mu opojna
-
Spoštuje temo – med občevanjem zapre oči
-
Razume zasebnost, ki vključuje diskretnost v ljubezni kot obliko zmote
-
Živel je v resnici – jo zapusti (ženo)
-
Oba pijana od sreče -Misli da bo z njo preživel preostanek svojega življenja
-
Ko ga zapusti ne razume ničesar
-
Prvič zaživi sam
-
Kundera razlaga kategorije ljudi, ki potrebujejo pogled tujih oči (Šesti del:Véliki pohod)
-
Prva kategorija: vanjo spadajo tisti ki si želijo da bi jih opazovala množica anonimnih pogledov
-
Druga kategorija: tisti ki v življenju potrebujejo svetlobo številnih znanih oči
-
Tretja kategorija: tisti ki čutijo potrebo po pogledu ljubljenega bitja (Tomaž, Tereza – v času k ista ga preživela skupaj sta se njuni navidezni nasprotji zbližali)
-
Četrta kategorija: sanjači, ki živijo pod namišljenim pogledom odsotnih bitij (Franz – Sabina, Simon – Tomaž)
-
Šesto poglavje najpomembnejše zaradi svojega opisa in definicije kiča laž, ki se pretvarja da je svet popoln (senatorjeva druga solza – prisiljena, ker ve da je pod okriljem fotoaparatov)
-
Zadnje strani življenje Franza in Tomaža malce kruto zaokroženi, tragične in lahke
-
Žalostno da sta oba moška napačno prikazana in razumljena – Marie-Claude želi verjeti da se je Franz vrnil k njej – v resnici storil ravno nasprotno, zašel je dlje in dlje dokler ni našel prave ljubezni; Tomažev epitaf Prizadeval si je za božje kraljestvo na zemlji mu dela krivico, saj ni hotel kraljestva na zemlji pač pa nepopolnost, drek, individualnost in nič kiča
- KARENINOV SMEHLJAJ : Sedmi del
-
Skupni pes Tereze in Tomaža
-
Na podeželju se mu na nogi razvije rana – izkaže se da je rak
-
Tereza strtega srca rzamišlja kako ima raje živali kot ljudi
-
Spomni se rzaličnih trenutkov množičnega nasilja nad živalmi – nekaj živali med ruskim režimom odpeljano v zdravstveno ustanovo
-
Zaradi Karenina se prepira s Tomažem – najde pismo napisano z žensko roko, naslovljeno nanj – videti je da ljubi Karenina bolj kot njega
-
Od psa ne pričakuje ničesar, ne občuti nikakršnega sramu
-
Tomaž in Tereza skupaj preivita še nekaj trenutkov s Kareninom, nato ga uspavata
-
Terezi se zdi da se pes smehlja, pokopljeta ga
-
Tomaž pove Terezi da dobiva pisma od svojega sina Simona
-
Tereza ga opazuje pri delu – opazi kako zelo se je postaral, počuti se kriva za vse kar je zaradi nje moral pretrpeti
-
Zave se da ga je prisilila daleč stran od njegovega prvotnega življenja – da bi ji dokazal da jo ljubi
-
Tomaž je zdaj star in šibak kot zajec v njenih sanjah (oklepa se zajčka ker ve da ga lahko obdrži)
-
Ko se vrneta iz zabave Tereza prizna Tomažu svoje občutke krivde – on odgovori da je srečen
|