Sodobna slovenska lirika
|
|  Yüklə 80 Kb.
|
SODOBNA SLOVENSKA LIRIKA
Matej Bor, Cene Vipotnik, Edvard Kocbek in Jože Udovič Kocbek in Udovič sta med temi pesniki najmodernejša. V 50-ih in 60-ih letih sta ustvarila enega od vrhov sodobne slovenske poezije.
Avtorji so bili rojeni od srede 20-ih do srede 30-ih let 20. stoletja. Nastopili so v 1. desetletju po vojni. Delimo jih v 2 skupini:
1953 PESMI ŠTIRIH – Zlobec, Kovič, Menart in Pavček:
Skupina se uveljavi že sredi 50-ih let 20. stol.. Glavne teme so:
Oblike:
b) Dane Zajc, Gregor Strniša, Veno Taufer Skupina se uveljavi po letu 1960. Poezija teh pesnikov v svetu ne vidi več smisla, vrednot in harmonije, h katerim naj človek teži. Svet je absurden, takšen pa je tudi človek s svojim delovanjem, trpljenjem in upanjem. Takšno poezijo imenujemo POEZIJA ABSURDA. Edina stvar, ki ni absurdna, je poezija. S tem, ko izpoveduje absurdnost sveta, ustvarja pesniško resnico, ki je edina prava vrednost in lepota. Oblike:
Avtorji so rojeni okoli leta 1940. Delijo se v 3 skupine:
Predstavniki: Ervin Fritz, Gustav Januš Marko Kravos b) Predstavniki sledijo Zajcu in Strniši ter pišejo na videz brezosebno poezijo temačnega obupa, smrti in nesmisla. Predstavniki: Svetlana Makarovič c) Predstavniki so skrajni modernisti, ki pišejo
Predstavniki: Tomaž Šalamun, Niko Grafenauer
Avtorji so rojeni okoli leta 1950. Za to generacijo so značilen velike vsebinske in oblikovne razlike:
Predstavniki: Milan Jesih, Ivo Svetina, Milan Dekleva, Jaša Zlobec, Denis Poniž, Boris A. Novak Najznačilnejša postmodernista sta Boris A. Novak in Ivo Svetina
Pesem je prvič izšla v zbirki Časopisni stihi 1960, in to v posebni podobi likovne pesmi (lat. carmen figuratum).
Tematika je bivanjska. Pesem izraža hrepenenje sodobnega človeka po duhovno polnem življenju, po solidarnosti med ljudmi, po ljubezni… Kavarna izraža odtujenost, brezosebnost…, risbica pa človekovo hrepenenje po domu, toplini, varnosti, lahko tudi po materialnih dobrinah. Natakarjeva gesta pa kaže tudi na norčevanje iz vsega tega. Pesem je tipičen primer moderne poezije razklanega duhovnega sveta.
Pesnik niza dejstva, poroča. Prisotni so
- obrat ali inverzija: marmor, mrzel, siv - mnogovezje ali polisindeton: in roža…in še stezica… in lepa žena
Zgradba pesmi je tradicionalana. Pesem je sestavljena iz štirih štirivrstičnic. Rima je oklepajoča (a b b a).
Pesem je izšla v pesniški zbirki Dediščina 1983. Je variaacija (sprememba) na pesnikovo starejšo pesem Glagoli. Izšla je v zbirki Ujeti ocean 1964.
Tematika je bivanjska. Od prve pesmi Glagoli se loči po razpoloženju. Prva je vitalistično naravnana, v drugi pa prevladuje resna refleksija (razmišljanje) in mračnejše razpoloženje. Oboje je posledica težkih preizkušenj, predvsem smrti sina Marka, študenta slavistike in režije, ki je naredil samomor. V pesmi prevladuje motiv trpečega človeka, ki pa vendar najde moč za vztrajanje v življenju.
V obeh pesmih je značilna uporaba glagolov v nedoločniku. V prvi pesmi so značilni ustvarjalni glagoli (avtor aktivno posega v dogajanje): misliti, rušiti, rasti, ljubiti, plavati. V drugi pesmi pa prevladuje pesimistična (nedejavna) naravnanost: stati, molčati, jokati, dajati, znati, spati. Metafore: - ukrasni pridevki: klovnovskih lic, muževna steblika, - primera ali komparacija: jokati ko trta, dajati, kakor se daje igralec, ki klovnovskih lic zares na odru umre igraje… - poosebitev ali personifikacija: trta, ki joče… Figure: - ponavljanje ali iteracija: spati, spati - paralelizem členov: ko pride čas, ko mora biti pospravljeno…
Starejša pesem ima tri kitice, novejša pa šest. Prisoten je zasekan ritem in izpeljane rime. Rimo uporablja za utrditev spevnosti verza in ponazoritev razpoloženja.
Pesem je prvič izšla v zbirki Labrador 1976.
Tematika je bivanjska. Južni otok je nek idealni svet, po katerem pesnik hrepeni. Vendar pesnik dvomi v njegov obstoj. Ta dvom se prepleta skozi celotno pesem, dokler se avtor ne prebije do spoznanja, ki mu govori, da južni otok je. Južni otok je torej »tisti nekaj«, ki daje človekovemu življenju smisel. Njegova eksistenca ni odvisna od ničesar drugega, kot od volje in vere v ta ideal.
Kovič je izreden mojster sloga in verza. Tudi za to pesem je značilna melodičnost izraza. Značilna so: - mnogovezja ali polisindeton: In morje od slasti je težko in pijano. In sol zatiska rano. In slutnja, da ga ni. - ukrasni pridevki: južni otok, neznano morje, od slasti težko in pijano, temno dno, zasute školjke, grenke oljke, močna zvezda, nova ladja Ukrasni pridevki nam povedo, kdaj se pri avtorju pojavi dvom v obstoj ideala in kdaj novo upanje. - nasprotna stava ali antiteza: in neizmerno traja in v hipu gre na dno
Ukrasni pridevki nam povedo, kdaj se pri avtorju pojavi dvom v obstoj ideala in kdaj novo upanje. - nasprotna stava ali antiteza: in neizmerno traja in v hipu gre na dno
Oblika pesmi je tradicionalna. Sestavljena je iz petih štirivrstičnih kitic, rima je oklepajoča (a b a b) Simbolika - Morje – simbol življenja, svobodnega gibanja - Zvezda – simbol jasnega zanesljivega vodenja - Nova ladja – nova priložnost, upanje Za celotno pesem je značilen kontrast svetlobe in teme. Njen svetli del tvorijo svit, bela voda, močna zvezda, temnega pa tema, temno morsko dno z zasutimi školjkami.
Pesem je izšla v zbirki Jezik iz zemlje 1961.
Tematika je bivanjska. Pesem prikazuje osamljenega človeka v primežu uničevalne narave in družbe. Osrednji motiv pesmi je absurden. Dečkovo spuščanje ptic spominja na Sizifovo potiskanje skale v hrib. Nesmiselnega početja z razumom ni mogoče dojeti. Njegovo vztrajanje nima smisla, saj ne daje pričakovanega rezultata. Spuščanje ptic je torej simbol vsakega idealističnega dejanja, tudi umetniškega ustvarjanja. Človek vztraja v svojem absurdnem položaju, ker ima svoje želje in lastne ideale. Vztrajanje pomeni odločitev za življenje, takšno, kot je. Čeprav se osamljenost in ogroženost ponavljata, ima človek vedno nove želje, upanja,ideale, da z njimi kljubuje nesmislu.
Počasen ritem pesmi ponazarja žalost, o kateri govori pesem. Tropi:
- ukrasni pridevki: rumeni pesek, črni deček, tenke kačje vijuge, sive ujede, zlobno sonce, ledene zvezde - poosebitev ali personifikacija: zato meče v vodo tvojih oči pepel svoje mreže… Figure: - paralelizem členov: ker morajo odleteti, ker moraš imeti ptice…
Zato je tvoja pokrajina siva od pepela. Zato imaš usta polna pepela. Zato meče v vodo tvojih oči pepel svoje mreže.
Pesem je sestavljena iz osmih, neenakomerno dolgih kitic. Verzi so različno dolgi, rime ni. Simbolika - Puščava – simbol odtujenega sveta. - Starci – simbol odtujene družbe. - Ptice – simbol vsega pozitivnega, saj kljubujejo silam, ki ogrožajo človeka. - Črni deček – simbol osamljenega posameznika, ki mora moč za vztrajanje najti v sebi
Pesem je bila prvič objavljena v prvi Strniševi zbirki Mozaiki 1959.
Tematika je bivanjska. Sanje niso več lepe sanje, v katere je mogoč romantičen umik, pa tudi pravljice niso očarljivo pribežališče, ki dopušča pozabljanje vsega hudega. Šele podzavestni svet je razkril skrajno nemoč in grozo človekovega odtujenega bivanja. Tako prikazana groza bivanja sredi sovražnega sveta pomeni enega najtemnejših razkritij človekovega položaja v povojni slovenski poeziji.
Tropi: - ukrasni pridevki: suhim, temna, žolta, siv – pričarajo temačno razpoloženje - poosebitev ali personifikacija: drevesa odpro debla s suhim pokom
Pesem je sestavljena iz treh štirvrstičnih kitic. Rima je prisotna samo v zadnji kitici hiši – miši, v ostalih kiticah pa je prisotna asonanca ali samoglasniški stik: pokov - bobnov .
Pesem prikliče svet nočne fantastike, v katerem s suhim pokom oživijo grozljive sanjske podobe:«veliki pajki na tenkih nogah hodijo okrog kakor orjaški sivi pajki in grizejo mehke obraze gob«. Prikazana je torej nadrealistična podoba sveta, v katerem zlovešče sanje preraščajo človeka do te mere, da ta postaja le njihova nemočna igračka. Te nadrealistične metafore simbolizirajo grozo bivanja sredi sovražnega sveta.
Pesem prikliče svet nočne fantastike, v katerem s suhim pokom oživijo grozljive sanjske podobe:«veliki pajki na tenkih nogah hodijo okrog kakor orjaški sivi pajki in grizejo mehke obraze gob«. Prikazana je torej nadrealistična podoba sveta, v katerem zlovešče sanje preraščajo človeka do te mere, da ta postaja le njihova nemočna igračka. Te nadrealistične metafore simbolizirajo grozo bivanja sredi sovražnega sveta.
Pesem je izšla v ciklusu sedmih pesmi v zbirki Poker 1966.
Za pesem je značilna igriva ironija. Prisoten je porogljiv odnos do »odgovornosti« oz. njene pomembnosti. Pesem lahko razlagamo tudi kot družbenokritičen prikaz stvarnosti.
Avtor niza besede drugo ob drugo. Največkrat se ponovi politična puhlica: »odgovornost, odgovornost«. Pojavljajo se tudi nesmiselne besedne zveze:«barok prehrana naroda«. Ko skušamo stilno analizirati Šalamunovo poezijo, ugotovimo, da tradicionalnih pesniških figur in tropov ni več.
Pesem je napisana v obliki ene same kitice, ločil ni, rime ni, pojavljajo se nelogične besedne zveze. _______ DODANO _______
Pesem je prvič izšla v zbirki Požgana trava let
Tematika je bivanjska. Veliki črni bik simbolizira vitalno življenjsko moč. Simbolizira človekovo težnjo po spremembi sveta, ki pa se vedno znova izniči. Sporočilo pesmi je pravzaprav nenehno opozarjanje, da je njegov klic zaman. Čeprav nam Veliki črni bik simbolizira nekaj veličastnega, pa spoznamo, da je eno samo pojemanje in izničenje takšne moči. Na koncu ga čaka samo še mesarska sekira, ki pa hkrati predstavlja tudi odrešitev. Iz pesmi razberemo skrajno bivanjsko stisko modernega človeka. Pesnik nam na preroški zanesen način izreka usodne resnice dehumaniziranega sveta.
Tropi: - ukrasni pridevki (ustvarjajo temačno razpoloženje, tesnobo, grozo): veliki črni bik, prazni pašniki, črna kri,... - poosebljenje ali personifikacija: »Sonce na vzhodu brusi bleščečo mesarsko sekiro.« - primera ali komparacija: »tvoj glas pada v grape, kot razcefrana jata črnih vran…« Figure: - paralelizem členov: »Veliki črni bik rjove v jutro, veliki črni bik, koga kličeš?« - stopnjevanje ali klimaks: »prazni so pašniki, prazne so gore, prazne so grape, prazne kot odmev tvojega klica« - retorično vprašanje: »Veliki črni bik, koga kličeš?« - nagovor ali apostrofa: »Umolkni veliki črni bik«
Pesem je sestavljena iz štirih različno dolgih dolgih kitic. Verz je svoboden, rime ni. |