Boris A. Novak:
SREDNJEVEŠKA LIRIKA
1998/99
TRUBADURSKA LIRIKA
provan. "trobar", fr. "trouver"
glagol najti, glagolnik pesnjenje
za njih je bistvena glasbena iznajdljivost:
iznajti prave besede in njim primerne melodije
sami sebe doživljajo kot ustvarjalne, kreativne
Provansalska kultura:
12., 13. stoletje
po stoletjih obskurnih vojaških spopadov vzpostavi cvetočo kulturo
nov vrednostni sistem: udvorljivost, prefinjena ljubezen (fin' amor) princip moči epske srednjeveške poezije
velike razlike od sočasne epske produkcije
bili so tudi v križarskih vojnah, a večinoma odklonilni do nasilja, človečni
ena od predhodnic renesanse
izpostavljeni so bili frankovskemu severu in verskim vojnam – trubadurji so bili proti, le eden je bil na strani papeškega dvora
počasi so prišli pod Francijo – s francosko revolucijo pride do centralizacije jezika, konec je
Provansalščina:
-
Francija – novo nazadovanje danes zaradi industrije, sodobnih medijev
-
Španija
-
Italija – dolina Aoste
meja je na črti Bordeaux-Grenoble
bližje je katalonščini kot francoščini: radikalno središče provansalščine je bilo v Barceloni, ne v Parizu
ena najpomembnejših trubadurskih šol je cvetela v Kataloniji
felibristi: félibre = dojenček pesniki so dojenčki, ki sesajo mleko kulture
drugače imenovana:
1. langue d'oc:1
okcitanščina – govorili tudi drugje, a predvsem v južni Franciji
neke vrste koine – skupni knjižni jezik različnih narečij
2. lemosi:
9. vojvoda akvitanski, Guilhem – 1. trubadur
ime po pokrajini Limousine
Ezra Pound:
svobodno prevajanje trubadurske lirike – vrstice, rime, ritem, tudi pomen
prevajal je trubadurske in vzhodnjaške pesniške oblike
v ZDA je začel prevajati trubadurje – spet je obudil zanimanje za njih
občasno mu uspe ponazoriti duha trubadurske lirike – natančno ga je čutil
problem narave prevajanja
Novak: biti mora tudi formalno natančno
tudi sociološke težave
samostani dvorsko življenje dvori so bili posvetni, a imeli so zelo malo ljudi
trubadurji so morali zakrivati sporočilo pred izvoljeno damo
Senhal:
[senjal] – psevdonim za damo
nekatere telesne lastnosti: "lepe oči", "prijateljica", "pravo ime" (začaran krog)
Lausengiers: opravljivci, sovražniki ljubezni – smrtno nevarni
zaradi njih je gosta metaforičnost težave pri prevajanju
Opevanje ženske ljubezni in lepote:
prej ljubezen le v ljudski poeziji
oči, srce, lasje, mera, milost, dama, ljubezen
prvič izrečeno v poeziji
Ponovno odkritje narave:
pomlad, slavec, škrjanec
Izjemna moč:
nenavadna svežina podob in besed
svet na popolnoma drugačnih temeljih
zdaj so besede zbledele, konvencionalne, klišeji odkrivanje prvotne svežine
Platoničnost trubadurske ljubezni:
verjetno res – predvsem kot hrepenenje:
želja po a priori nedosegljivem – nedosegljivost je temeljni motor in predpogoj želje
ob uresničevanju bi bilo konec poezije
nedosegljiva, daljna, pogosto nikoli videna dama
to sta analizirala J. Lacanne, D. de. Rougemont
Telesna ljubezen:
tudi za to so primeri
graščak Coucy (najbolj rafiniran trouver) je imel razmerje s poročeno trubadurko, Mme de Faël
Coucy je bil v najbolj sramotni križarski vojni zoper krščanska mesta (vzbudila je dvom o tem početju) – Benetke so dale denar za ladje, oni pa so jim v zameno dobili Bizanc in Zadar
več variant smrti: 1. umrl na Jadranu
2. dvoboj – njegovo srce naj bi oproda izročil gospe, a tik pred gradom ga je zajel njen mož in ji ga serviral – ona ni hotela jesti in je umrla od lakote
mogoče ni res – pogost motiv v baladni poeziji
pokaže pa, kako so doživljali
Konvencija svojega časa:
med trubadurji, damami, možmi tudi oni so to tolerirali, saj je šlo za povzdigovanje njihovega gospostva
včasih pa so bile možne komplikacije
Viteška ljubezen:
Nelly: realna ljubezen plemiških krogov
temelji na vojaških zaslugah
neke vrste promiskuiteta, vsi so morali sodelovati – ženska ni smela odkloniti višjega
pri trubadurjih odpor do tega
Marcabru je proti erotičnim odnosom brez ljubezni, brani podobo resnične ljubezni, ki je izvenzakonska in je kvaliteta sama po sebi
zelo ostra kritika, ker so bili trubadurji večinoma iz nižjega plemstva in so jim bile visoke ženske načelno nedostopne
nedostopnost, socialne razlike prevaja se v prostorsko razdaljo (prvič pri Guilhemu)
prevod socialnih razlik v prostorsko
Rudel: daljna ljubezen – bistven problem je daljava
plemiči so verjeli, da se morajo boriti za ljubezen, zdaj pa sama postane kvaliteta, brez nasilja
Dvorska ljubezen:
v 11./12. stoletju to ni isto kot viteška
trubadurji
pri Marcabruju se začne idealizacija dame (ker so jih videli le od daleč) – kasneje to še razdelajo
razvija se kult srca kot simbola ljubezni: trubadur pusti srce dami, od njega se loči
mistična ideja o smrti iz ljubezni – cvetela je že v arabski poeziji
Vpliv trubadurstva:
trubadurska idealizacija je vizija družbe in odnosov, prispeva k spremembi družbenega sistema
konflikt med dvorno in viteško ljubeznijo, nato se plemiči spreminjajo
trubadurstvo je zelo učinkovito na dvoru in pri zapeljevanju (vljudnost ...):
a seveda je pri plemičih to družabna moda, taktika, ne pa izraz socialnega položaja
velika sprememba v Evropi:
ta način čutenja je bil do takrat le pri ženskah, zato so jim očitali, da so poženščeni
Zakon:
od začetka jim je konvencija zaradi zagotovitve potomstva, družbenih in ekonomskih razlogov
plemiči: dovoljene so vse zveze
trubadurji: možna je le ena sama ljubezen, ki je izvenzakonska
Artikulacija čutnosti:
pravi izbruh
a vedno poduhovljeno, v poeziji ne sme biti popolne realizacije – hrepenenje
začaran krog: visoko erotizirano, a vedno načelno nerealizirano
podobno pubertetniški ljubezni: intenzivno, a sebično – ukvarjajo se le s sabo, s svojimi čustvi
to se hitro konvencionalizira
Ideja ljubezni:
bolj so zaljubljeni vanjo kot v konkretne dame
kot bi vse pesmi napisal en avtor, čeprav je neverjetno inventivno v jeziku in formah
vsaka pesem ima lastno obliko, je unikat
izjemno živahno, gosto, metaforično podobje
PREPLETANJE POEZIJE IN GLASBE:
jongleur = chantador: glasbenik, igralec poje pesmi trubadurjev
Srednjeveška notacija:
nevme – le višina tonov, ni pa dolžin
na srečo se izgovor provansalščine od 14. st. ni spremenil lahko sklepajo o dolžini na podlagi ritma, dolžine besed, govorice
DRUŽBENI STATUS TRUBADURJEV:
veliko jih je bilo visokega rodu
tudi iz nižjega plemstva in ljudstva
a uživali so visok status tudi med plemstvom
Vertikalna mobilnost:
možna je bila s pesništvom, Cerkvijo, vojsko
Stiki z javnostjo:
skrbeli so za slavo za zanamce in sodobnike
bili so vrsta spomina, refleksija družbene situacije – včasih kot kritika
tega so se zavedali – včasih so izsiljevali za večje plačilo
Sociološka teorija o nastanku trubadurjev:
aspiracije nižjega plemstva in mlajših bratov – bili so brez možnosti za družbeni vzpon
v Evropi so razgrajale bande vitezov
trubadurji so artikulirali pravice nižjih plemičev skozi odnos do ženske, ki je prepovedana
Katari:2
Provansalci so povezani s herezijo – a ni isto, trubadurji niso manihejci, imajo tudi zavest o čutnosti
vsi viri o katarih so iz Vatikana, zato težko govorimo o njih
teorija o povezavi s patareni, bogomili3:
nekateri pravijo, da so bogomili muslimani, a je malo verjetno
Turki niso hoteli več muslimanov manj davkov!
proti Provansi je bila zelo okrutna križarska vojna, katari so bili povod
PROVANSALSKI IZRAZI:
Gai saber:
poezija– 'vesela znanost'
Španija – obdobje "gaia ciencia"
trubadurji v Španiji so govorili galicijščino, ne kastilščine:
danes je na severu (Santiago de Compostela)
iz nje portugalščina
marginalizirana, zdaj kulturno avtonomna
Motz e sons: 'besede in zvoki'
Motz de valor: [moc de valur] – 'besede, ki imajo vrednost' – te so izbirali
Trobar: pesniti in skladati
Chantar e violar: peti (kot pevec in pesnik) + instrumentalno igranje
Fin amor: trubadurski način ljubezni – prefinjena, rafinirana
Domna: dama
Amans = amic = amador: 'ljubimec'
Midons:
'moj gospodar' – nagovor dame
problem: je moškega spole, ko je na oltarju – atributi fevdalnega gospoda
Cortezia:
dvorjenje, udvorljivost
bistveno novo – prej le princip moči
prvič možnost izbire v dilemah – v epih je ni, vrednostni sistem jim nalaga vse
možnost določene svobode
znanilci liberalizacije, humanizma, našega časa
uveljavili so drugačno miselnost, preprečili določene konflikte (to menijo nekateri)
MOŽNI VPLIVI NA PROVANSALSKE OBLIKE
1. Arabska teza
arabščina je imela bogato ljubezensko liriko
v 9., 10. stoletju se je arabski dialekt govoril od Maroka do Indije
mozarabščina4 – razvoj multikulturalizma v jeziku – mešanica arabščine, romanščine, hebrejščine, tudi hebrejske, arabske, romanske kulture
Muvašaha
Jarchya – harcija: tu je prvič asonanca
Zéjel – zadžal:
pogovor zbora in solistov
globok vpliv – v 12. stoletju se v Italiji razvije strofa zagialesca (pol pesmi Jacopona da Todija)
morda prek Provanse ali pa iz Sicilije
Fenomen ženske kulture:
v fevdalnih okoljih se pesmi prenašajo prek dojilj, služkinj – ponižana kultura lahko v krščanskem kontekstu vpliva na otroke, ki poslušajo
2. Križarji v stiku z islamsko kulturo
islamska kultura je najbolj miroljubna, pusti navade drugih kultur (Judje, kristjani)
zaradi križarskih vojn se nato zaostri
Vpliv na Evropo:
1. filozofija
2. glasbeni inštrumenti
3. starogrški avtorji
Prvi prevod Korana: Slovenec? Herman de Carinthia
3. Vpliv krščanske, latinske liturgije
trop = preobrat pesniške figure, ki temeljijo na pomenskem preokretu
pisali so jih "troparji" – zveni podobno kot "trubadur" pisec liturgičnih pesmi?
tudi ime "versus"
struktura je enaka kot zadžal
vers = pesem prvotna oblika trubadurske lirike
TEORIJE O PROVANSALSKI LIRIKI
Denis de Rougement:
filozof, blizu eksistencialistom in nadrealistom
Ljubezen in zahod, 1939; Miti ljubezni
pisal je o pojmu Evrope
sijajen stilist, zelo poetično piše
trubadurji so izumili ljubezen, kot jo pojmujemo še danes
René Nelli:
Erotika trubadurjev – različne razvojne faze pri idealizaciji žensk
vplivi arabske, ljudske, vagantske poezije
Jacques Lacanne:
o dvorski ljubezni
nedosegljivost objekta je načelna – ne glede na družbeni položaj
npr. Bernart de Ventadorn
mora biti pregrada okrog dame
Paul Zumthor:
Poskus o srednjeveški poetiki, 1972 – strukturalistična teorija
avtor je v srednjem veku prišel iz teksta – kodificirana kultura, ni principa inovacije, avtorstvo ni individualistično
Lotman – kultura istovetnosti, identitete
Dietmar Rieger:
sociološka teorija
pri trubadurski liriki gre za aspiracije nižjega plemstva, da pride do višjega položaja
v 13. st. so bile boljše razmere
v pesmih neizpolnjena ljubezen = stanovska razlika
opevajo kar ljubezen samo, objekt postane abstrakten
pesem = ljubezen in obratno
ZVRSTI
eden prvih literarnih korpusov, ki so pregledno členjeni
Vers:
pesem na začetku trubadurske lirike – vse prve pesmi (Guilhem)
vsebovane so vse teme (večinoma ljubezenske), ni notranje diferenciacije na oblike in zvrsti
kasneje se hierarhizira
Bordo: verz
1. CANSO:
'pesem, ki se poje' izraz gre v druge jezike5
ljubezenska pesem – velika, visoka pesem
najvišja in osrednja zvrst
ima lastno melodijo, ki se ponavlja v vsaki kitici
relativno obsežno (50-70 verzov)
dolce stil nuovo, Prešeren
Canso unisonans:
enake rime se ponavljajo iz kitice v kitico
to je ideal trubadurske umetnosti
rima = jezikovni ekvivalent ljubezni
Canso singulars:
enaka razporeditev rim v vseh kiticah
Alba:
'zarja' – jutranjica – jutranje slovo ljubimcev
vsaka kitica se konča z "alba" – tudi formalno učinkuje kot neizogibnost usode
lahko v 3. osebi – eden od ljubimcev ali pa varuh ljubezni (sluga, zaupnik, ki je stražil)
Giraut de Bornelh6 – od njega je ohranjenih največ besedil:
govori zaupnik
prva kitica je liturgična – Bogu, ki je gospodar svetlobe, saj prinaša dan
vsaka se konča: "E ades sera l'alba." – "In bo kmalu zarja."
stalni rekviziti: škrjanec, slavec (Romeo in Julija)
coblas doblas – dvojne kitice – po dve imata enak zven rime:
A A B B X | A A B B X
C C D D X | C C D D X
Pastorela:
od starogrške književnosti naprej: razmah v helenizmu, v krščanstvu je zamrlo
različna imena: pastoralna, bukolična poezija, ekloge
v francoščini nato pastorelle, tudi drugje
trubadurji so dodali socialne tone
blizu ljudski ustvarjalnosti
srečanje viteza in kmečke mladenke – on jo skuša osvojiti, ona se izogiba
začne se: "Nekega dne ..."
drugače so trubadurske gospe vedno poročene
Acort:
o harmoniji med ljubimcema
Descort:
o razdoru med ljubimcema
tudi na formalni ravni: rime, besede, metrika, melodija
Tenso = partimen = joc parti:7
pesniški disput o naravi ljubezni med dvema ali več trubadurji, med trubadurjem in damo, prijateljem, opravljivci
p
Snov iz bretonskega cikla:
ali je ljubezen socialna ali intimna
Gawain – eden prvih iskalcev grala, a pozabil je vprašati, kaj je to, imel ga je celo v rokah
legenda o gralu:
pojavi se šele v srednjem veku, prvič pri Chrétienu de Troyesu (o Parsifalu – popolnoma čist, najmlajši od okrogle mize, gral je stranski)
pri Wolframu von Eschenbachu pa gral prevzame osrednjo vlogo, duhovni pomen in domet
onavadi ob primeru, do katerega se morajo opredeliti – nasprotne razlage, napotki drugim ljubimcem
tenso:
na začetku jasno izrazi svojo pozicijo
partimen:
na začetku je dilema, ki jo je treba rešiti
Peire d'Alvernha in Bernartz de Ventadorn:
Alvernha mu očita, da ne piše zaradi prevelike ljubezni do dame, ki ga je zavrnila, zato je znorel
Bernartz pravi, da se da pisati le iz srca, on pa je prežalosten
Salut (d'amor):
ljubezensko pismo, ki ni za javnost
Arnaut de Marolh:
konec 12. stoletja
nizko poreklo, zaljubil pa se je v grofico in ji bral romane
ni se ji upal izpovedati – trdil je, da je pesmi napisal nekdo drug
Plemenito ujetništvo – izpove se, ona sprejme, on mora stran
"mi trije: vi, jaz in ljubezen" – kot ne bi bilo občinstva, le ljubezen
bolj introvertiran, ni naglas razglašal svoje ljubezni
Petrarca: "manj slavni Arnaut" – a eden boljših trubadurjev
26 pesmi – canso in salut
slaven jongleur
Planh:
pogrebna žalostinka
Bornelh ob smrti pesnika
pogosto se povezuje s temami vojne
Canso de crosada:
križarske pesmi – zelo pogoste
vojaške – potreba proslave po zmagi nad neverniki
tudi ljubezenske: boleče slovo od doma, žene, ljubice
Viadeira: popotne pesmi
Gap: šala
Devinalh:
uganka
pogosto humorna, satirična
Guilhem: Pesem iz čistega niča
Daniel prvič uporabi "sonet", a v pomenu napeva, melodije, malega zvena
pesem norčevanja
z negativnimi kategorijami spominja na Mallarméja
PLESNI ŽANRI:
Balada:
"plesna pesem"
Dansa:
1 refren, 3 kitice z identično strukturo in razporeditvijo rim
tornada – enaka refrenu
podobna zadžalu in balatti antiqui:
X X | A A A X | X X | B B B X | X X | C C C X | X X
respos, ripresa, ritornello stanza
volta – obrat piedi – koraki
Estampida:
'razlegati se, zveneti'
Rotroencha:
roth – majhna srednjeveška harfa
tema se ponovi na koncu vsake kitice
Rihard Levjesrčni
DIALOŠKI ŽANRI:
coblas tensonades – kitica v obliki dialoga
številni vplivi v francoski poeziji
2. SIRVENTES:
hvalnica fevdalnemu gospodu
nato družbena in družbenokritična poezija
le eden ima lastno melodijo, drugače pa že obstoječe melodije ljubezenske poezije služabnica canso
Marcabru jih je pisal:
druga generacija, najdenček, zelo religiozen
kritika vsega, kar ni v skladu z njegovim idealom
3. PROZNA ŽANRA:
Vida:
življenjepis trubadurjev – prozna zvrst
večinoma so nastale v Italiji 50 do 100 let po nastanku pesmi
včasih so bogate s podatki, o nekaterih je celo več vid
Razo:
lat. ratio – razlaga pesmi predvsem na tematski ravni
že kmalu po nastanku niso dobro razumeli, zato so potrebovali komentarje
slavilno, včasih tudi kritično
iz teh 2 zvrsti je nastala tudi srednjeveška proza
SLOGOVNI TOKOVI
Trobar leu, clar:
začetnik je Rudel
"lahki, komunikativni trobar"
relativno preprosto za razumevanje, še danes sprejemamo
"iz dna srca", za pesnjenje ljubezni
Trobar ric: "bogati trobar"
med obema, bližji clusu
Trobar clus:
"zaprti trobar" = copert, escur (zakrit, temen)
Marcabru
retorično, komplicirano, kompleksno, redke rime, psevdonimi, gosta metaforika nalašč oteženo razumevanje
za ozko družbo
Trobar car: "dragoceni" – razkošje jezika, izbrane, bogate podobe
Trobar plain: navidez preprost, a težavno razumevanje
GLAVNI TRUBADURJI
formalno zelo inventivni
ni pa še važna individualnost, kot bi vse napisal en sam
Guilhem
njegovi predniki so ustanovili samostan
zavrgel je latinščino in začel pesniti v jeziku služabnikov – le v njem se da izraziti čustva
o njem je ogromno poročil – bil je zelo škandalozen: ljubezenske afere, izobčen iz Cerkve ...
poražen v križarskih vojnah – satirične pesmi na lasten račun
na koncu se je spokoril
odprto vprašanje: njegova potreba po pesnjenju
kot prvi trubadur je vzpostavil odnos do dame, ki je še ni videl Jaufré Rudel: model hrepenenja
"Naredil bom pesem iz čistega niča."
Rihard Levjesrčni
pravnuk 1. trubadurja – v Angliji je bil le 6 mesecev
viteški je bil le do kristjanov
pesem v francoskem prevodu v provansalščini – rothruenge
prosi vazale in sorodnike za pomoč, prefinjeno jim očita, da gnije v zaporu
Jaufré Rudel
vida: Zaljubil se je v princeso iz Tripolija in o njej pisal pesmi. Na ladji k njej je zbolel. Princesa je šla k njemu, nato je umrl, ona pa je šla v samostan.
temeljni model trubadurske lirike – zaznamuje celotno trubadursko poezijo in evropsko liriko, še danes – hrepenenje po idealu
bil je "pesnik bogatih melodij in revnih besed" trobar leu
"Ko so dnevi dolgi v maju":
tudi razo pesmi o ljubi daljni
močna pesem – 4 različne melodije
danes so različne variante – prepisovalci so se motili ali spreminjali npr. zamenjava cor in cors (srce in telo) – celotna pesem dobi drugačen pomen
7 kitic: A B A B C C D
estramp – ne rima se znotraj kitice, pač pa z zadnjimi verzi naslednjih kitic
tornada – sklepna kitica, povzame strukturo 2. polovice coble
v vsaki kitici se dvakrat ponovi l'amor de lonh skoraj fizično občutimo daljavo
ponavljanje da bogat, kompleksen pomen, čustveno je nabito
Marcabru
prvotno mu je bilo ime Pan Perdut – 'najdenček'
dno družbe, kot trubadur pa je užival velike časti
dramatičen življenjepis: križarske vojne, vojne proti Mavrom
različni meceni (Guilhemov sin, kastilski kralj, Ludvik VII.)
Izjemno oster pesnik:
nenavadno kombinacija: moralist + odkrivanje ljubezni
kot propaganda proti stvarem, ki mu niso bile všeč veliko sirventes (preraste v kritično pesem, tudi o vojnah in nevarnih Francozih)
ti pesniki se zavedajo svoje enkratnosti in grozeče nevarnosti (Vatikan, Francozi)
klici, vzkliki, nadiranja
43 njegovih pesmi
nenavadna izrazna moč
čuden realizem, realni problemi družbi
"Vers del lavador":
"Pesem o kadi"
o križarskih vojnah – vera zahteva od vitezov, da morajo umirati
Začetnik pastorele:
podzvrst ljubezenske pesmi razcvet pri trouverjih
srečanje viteza in kmečkega dekleta:
izrazi ji ljubezen in jo skuša osvojiti
ona je pogosto zvita in pametna, izogne se mu – včasih pa celo posilstvo
plemiči so imeli pravico do žensk nižjega rodu
ključ za razumevanje družbe in položaja žensk
Lažna prava ljubezen:
falsa amor (tudi nezvestoba) fin(a) amor – do ideala
bil je sovražnik žensk, a to je združljivo s fin amor
Pretresljiva pesem: sreča hčer graščaka, ona je v križarski vojni izgubila tipa
Začetnik toka religioznih variant trubadurske lirike:
bil je fanatično verujoč
v 14. st. sta šola iz Toulousa in katalonska šola8 gojili kult Marije
navdih za poznejše krščanske mistike: sveže, čustveno nabite in tudi čutne podobe
poezija o ženski lepoti – najprej posvetno, nato mistično, a z novim besednjakom trub. lirike
dvoumnost – ali gre za Marijo ali neko gospo
Trobar naturau:
tudi to je uveljavil
realistično, a metaforično
Cercamon
eden Marcabrujevih učencev
začetnik prefinjenega besednjaka o lastnostih izvoljene dame
včasih posnema ljudski slog (preddvorska poezija) – "a la usanza antiga"9
Bernart Marti – Lopintor
podobno je pisal kot Cercamon
nekateri nenavadno direktni erotični toni – v dami ne vidi transcendence, so zemeljske in telesne
možni so zelo različni odnosi do ljubezni
Bernartz de Ventadorn10
najbolj oseben – najbolj spontan, iskren, ganljiv, znamenit
sredi 12. stoletja, iz pokrajine Limousin11
sin kurjača na gradu Ventadorn – pri gospodarju se je naučil umetnosti
nato se je zaljubil v ženo gospodarjevega sina mož je opazil, ženo je zaprl in odslovil, Bernartz pa je ušel v Normandijo k normanski vojvodinji Aliénor – zelo naj bi bil zaljubljen vanjo
Inventivnost:
v 3000 besedilih je več kot 2000 različnih pesniških oblik
formalna invencija (tudi pri melodijah ljubezenskih pesmi) jim je bila eden od smotrov umetnosti
a pesmi so zelo podobne – kot bi bila konvencija, ki se ponavlja – niso bili tako individualizirani
osebnejši pesniki so danes več vredni (trubadurke so bile osebnejše)
"Kadar vidim škrjanca, kako vzleti":
posvečena naj bi bila Aliénor
"škrjanec" = dama
o ljubosumnosti
tudi razo je skrajno dramatičen in pretresljiv
Vida:
1. ona je šla v Anglijo, on pa v samostan
2. več dam: lep videz, tolažba, lepi gospod, moj dvorjan, čista radost (m. sp.), moj gospodar iz Narbon, iz srca ...
Peire d'Alvernha
omenja ga Dante v De volgari eloquentia: "starodavni doktor trubadurske umetnosti"
tu je Dante utemeljil pisanje v ljudskih jezikih
Raimbaut(z) d'Aurenga12
obdobje največjega razcveta
1147-73
visok plemič – izjemno bogat
zelo navezan na mater – ime ima po njenem posestvu Aurenga
rojen aristokrat, vitez, genialen ustvarjalec
rad je sprejemal druge trubadurje
psevdonim Linaure?
Rodovniki:
tedaj so bili zelo pomembni, družine so jih začele delati
dokazovanje čistokrvnosti, posestev, moči, časti ...
Poroke:
če se je moški poročil z višjo žensko, je bil to napredek v družbenem položaju
če je bilo obratno, je bila mezaliansa
izrazito patriarhalno
imena žensk so redka v rodovnikih
ponekod pa je bila v rodovniku velika navezanost na mater, posebna nežnost do nje in njene linije:
mladi plemiči so bili zgodaj odstavljeni
že zgodaj so bili nevarni za očetovo oblast oče mu je nevaren, zato je navezan na odsotno mater
dinastični boji so bili zelo pogosti
Raimbaut kot pesnik:
sodobniki ga niso dobro razumeli napačna interpretacija in prepisi
trobar clus, ki ga kombinira s trobar car
nekaj trobar plain
predhodnik entrebescar los motz – prepletanje besed
iznajdeva nove metrične forme
celo nekaj humorja – redko pri trubadurjih, bolj v sirventes
Larpurlartist:
menil je, da ga le posvečeni, sobratje (entendedors), lahko razumejo
fatz, bedaki, pa ga ne morejo razumeti
Gospe:
opeval jih je več – ene ni nikoli videl, a ji je pošiljal pesmi
Ohranjene pesmi:
40 pesmi, 1 melodija
a že besedila imajo glasbo – onomatopoija
La flors enversa:
"narobe cvet, obrnjeni cvet"
ponavljanje besed iz kitice v kitico:
8 vrstic, konci verzov se ponovijo na istem mestu v naslednjih kiticah – parole rime (cela beseda deluje kot rima)
kasneje se obdrži le v sekstinah, pri trubadurjih pa je bilo zelo razširjeno (včasih se je spreminjalo zaporedje besed)
ni monotono – v novem kontekstu dobi nov pomen zelo kompleksna pomenska struktura, globoko sporočilo
2 tornadi – gospe in jongleurju (enigmatično, a kaže na pomen izvajalcev)
vedno struktura konca kitic
Poetološki pomen:
avtorefleksija jezikovnih postopkov trubadurjev
Sociološki pomen:
jasno kaže temeljni jezikovni postopek in razloge zanj: metaforika, skrivanje imen, nadomeščanje pojmov:
cvetenje pozimi = ljubezen
krokarji = obrekljivci
le posvečeni ( drugi trubadurji) so to razumeli
Arnaut(z) Daniel
sam vrh trubadurske lirike
12. stoletje
plemič, rad je pesnil
nato je postal jongleur – perfekcioniral je rimas caras (redke rime)
gospa mu nikoli ni privoščila ljubezenske pravice
Pesnik:
najbolj je vplival na dolce stil nuovo – Dante (postavi ga v vice) in Petrarca ("čuden, nenavaden, težko razumljiv, a lep pesniški jezik") sta ga imela za najboljšega trubadurja
nadaljuje trobar clus – pelje ga še dlje od Aurenge, zato je tako bistven
skrajno premišljen jezik
težko razumljiv in naučljiv – alkimist besed
Podoba pesnika:
"Jaz sem Arnaut, ki lovi veter, lovi zajca z volom in plava proti toku." velik vpliv
pesnik dela nekoristno, nerazumno; svojo družbeno vlogo je doživljal tragično
vrhunec tega v romantičnem kultu pesnikov – upornikov
zato vznemirja številne pesnike, npr. Heineja
tekmoval je z nekim jongleurjem, kdo bo našel lepše rime (rimas caras):
sodil je Rihard Levjesrčni, bilo je na njegovem dvoru
jongleur je garal, Arnaut se je dolgočasil
slišal je jongleurja, si zapomnil in zapel njegovo melodijo, le da jo je predelal in polepšal
jongleur je šokiran povedal, da je to njegovo, Arnaut je priznal Rihard je oba bogato nagradil
Sekstina:13
izumi jo
ponavljanje za-ključnih besed (parole rime): ključne besede pesmi, zaključne besede verzov pri njem še asonanca, kasneje pa izgine, ker so dovolj besede
položaj besed se spreminja po zapletenem ključu
6 šestvrstičnic + trivrstična tornada (vse besede se ponovijo)
2. kitica:
1
|
vstopa
|
6
|
2
|
nohti
|
1
|
3
|
duša(o)
|
5
|
4
|
šibo
|
2
|
5
|
stric(a)
|
4
|
6
|
soba(i)
|
3
|
tudi matematično je zelo kompleksna – oddaljevanje in bližanje ključnih besed
bogato sporočilo
primerna za ponavljajoča se stanja
vpliva na dolce stil nuovo Dante izumi dvojno sekstino
preživi modernizem
Dante in trubadurji:
zelo dobro obvlada konvencije provansalske lirike – tudi piše v provansalščini
"jauzen lo joi" = uživati užitek, a v poduhovljenem, prefinjenem smislu
Kult jezika v zvezi z ljubezensko liriko:
nekje pravi, da besede reže, kleše, obdeluje
Dante: "miglior fabbro del parlal materno" = "najboljši kovač (zlatar) maternega jezika"
ta kult se prenaša Dante, Petrarca, renesansa ...
v ospredju je ljubezen + kult forme, skrajno natančnega izdelovanja jezika
tudi Prešeren je hierarhiziral uporabljene postopke:
v ljubezenski liriki je uporabljal le mehkejše ženske rime, najtežjo vrsto rimanja
Bertran de Born
2. polovica 12. stoletja
zelo nenavaden in konflikten tudi takrat
nenehno se je prepiral in bojeval – umrl je v samostanu
opeva svoje rojstno mesto, grad Hautefort, za katerega se je bojeval z bratom in z drugimi
vmešavanje v dinastične boje:
Guilhemova vnukinja Aliénor je bila s prvim možem, francoskim kraljem, v križarski vojni
nato se je poročila s kasnejšim angleškim kraljem, z njim je imela otroke
Bertran se je boril z enim od njenih sinov proti očetu in Rihardu Levjesrčnemu
Rihard ga je premagal zaslužil je njegovo spoštovanje, zato ga je nenehno opeval
Pesmi:
o lepotah bojevanja
žalostinka za prijateljem, Aliénorinim sinom
Roubaud ga ne ceni, bil je slabši pesnik kot drugi
tudi ljubezenske pesmi
Raso "Sposojene gospe":
imel je razmerje z lepotico, a ga je odslovila
razmišljal je, da ne najde enako popolne gospe, in si izmislil lepotico, ki je sestavljena iz delov najlepših dam
začetek blasona, pesmi naštevanke – naštevanje lepih lastnosti izvoljenke
Dante:
postavi ga v pekel, v eno od najnižjih jam, kjer so povzročitelji škandalov in razhodov
lastno glavo nosi v rokah
Peire Vidal
pisal je tudi gospe – smešne, zabavne pesmi
znorel je, hotel je postati bizantinski cesar
veljal je za klovna
Gaucelm Faidit
"pel je slabše kot kdor koli drug", a dober avtor
klovn
Raimbaut de Vaquieras
prvi trubadur, ki se je za stalno naselil v Italiji, tudi pisal je v italijanščini
sin revnega norega viteza, jongleur
descort: v 5 jezikih, ritmi in besede se medsebojno motijo
zahtevna oblika, zahteva mojstrstvo
tudi on je veljal za klovna, a so mu priznavali talent
sodeloval je s Cononom de Béthuneom, enim prvih trouverjev
Majske kalende
Po 1200:
trubadurska lirika se prevesi – osvajalna politika Francozov, religiozna trenja
Francija se v 13. stoletju polasti tega območja
Rigaut de Barbezilh
še sodi v vrhunec trubadurske lirike
poetično opisuje različne živali, tudi nadnaravne: samorog, salamander (iz ognja, zato je nesmrten)
tipična trubadurska situacija: zelo dobrodušen, lep, a plah v družbi
zaljubljen v damo, ona mu ne nakloni popolne pozornosti
druga dama se mu bo prepustila, če pusti prvo – on pristane, a tudi druga se mu odpove – ostane sam, ni bil vreden ljubezni
Peire Raimon de Tolosa
del življenja je preživel v Italiji – mnogi trubadurji so našli mecene pri družini d'Este
začne se usoda izgnanstva – najprej nevtralna, tako hočejo – že v 20. letih 13. stoletja pa bežijo pred križarskimi vojnami
Guilhem de Cabestanh
7 pesmi
pripisana mu je zgodba Požrto srce vzhodno poreklo ali iz ljudskih balad, pozneje povezana z graščakom Coucijem
tudi v Stendhalovem eseju o ljubezni (tu piše o ljubezenskih sodiščih)
Vida Požrtega srca:
Guilhem je bil zelo vešč vitez, zelo lepo se je obnašal
zaljubil se je, njen mož je bil hudoben graščak
hudobnež ga je ubil, srce je spekel in ga dal pojesti ženi, ona pa se je vrgla z balkona
aragonski kralj je hudobneža zaprl, mu vse zasegel in uničil
ljubimca je pokopal pred vrati neke cerkve, vsi so morali praznovati to ljubezen
svojevrstna mistika v zvezi s srcem – iz arabske ljubezenske lirike:
ljubimca si zamenjata srce
draga zaljubljenemu vzame srce
na začetku je še niso razumeli, le všeč jim je bilo
Perdigon
redke vide tako slabo govorijo o trubadurjih
vmešan v spletke Francozov in papeža zoper Provanso in herezijo katarov – ali pa mu je to le pripisano
užival je velike časti, zato je šel v Rim – tam zarota proti močnemu Raimonu iz Toulousa
Perdigon naj bi pripravil, koordiniral in v pesmih napovedoval akcijo
Raimonu so vse vzeli, pobili nečaka, plemiče in nedolžne
najemniška vojska je izropala nekaj pokrajin, v neki bitki je padlo 20 000 ljudi
začetek konca provansalske kulture
kasneje so se malo pobrali, grof je dobil nazaj nekaj posestev
Perdigona so vsi sovražili – bal se je za življenje, zatekel se je v samostan
od takrat so bili popolnoma zoper Francoze in papeža
edini trubadur, ki je bil proti svojim
Aimeric de Pegulhan
eden najboljših, Dante ga je zelo cenil
moral je v izgnanstvo zaradi križarskih vojn
Vida:
sin trgovca, slab pevec
a ko se je zaljubil, je začel krasno peti
njen mož ga je spravil ob dobro ime, on ga je udaril in je moral bežati (zaradi križarskih vojn)
jongleur v Kataloniji, na kastilskem dvoru
večinoma v Lombardiji
grenka usoda – v Italiji je bilo veliko izgnanih in originalnih trubadurjev ("trovatore")
Sicilski dvor – Friderik II.:
"Stupor mundi" – čudo sveta
odličen vojskovodja, prebrisan državnik, zbiral je umetnike in filozofe
vsi njegovi uradniki so morali pesniti – tu so iznašli sonet (Giacomo da Lentini) – "napev, mali zven"
obljubljal je pomoč trubadurjem – vsi so ga hvalili razen Guilhem Novela ("v dejanjih ni velikodušen")
nato je bil Aimeric na dvoru d'Este, zaljubil se je
10 dni v Toulousu z mladostno ljubeznijo
bogat je umrl v Lombardiji
Trobar ric – trobar clus:
mojster verza, ok. 50 pesmi
ironija – zelo jedek
tenso o problemu niča – od začetka preganja trubadurje
Dante citira pesem, ki se začne s podobo drevesa: tudi ljubezen je lahko samouničevalna tipično, številni posnemovalci
descort za Beatriz d'Este – 11 variant, posnemovalci
Raimon de Miraval
reven vitez, a zelo dober pesnik vesele narave, vsem je bil prijatelj
prijatelj toulouškega grofa, 2 leti na aragonskem dvoru
slovar dvorske ljubezni
Pesmi:
provokativne, dramatične, polne entuziazma
moralist – opeva zvestobo dami – a opeval je 8 različnim dam!
o "hudobnih" damah je pisal grde pesmi
Gospe:
Volkulja ( Peire Vidal) – "mais d'amic" – več kot prijateljica
ga. Mantel
Azalais – opeva naj jo, da bi osvojila neke druge plemiče – proti njej hudobna pesem
Lepotica Albižanov – sedež katarske herezije, ona je bila zaščitnica katarov
Pesem o bitki pri Mureju:
1209-13 – križarska vojna – papež Inocencij III.
Raimon je bežal, v obliki pesmi je pisal aragonskemu kralju, da se preveč obira pri pošiljanju pomoči
zelo intenziven odnos do doma
platonsko se zaljubi v sestro aragonskega kralja, ženo toulouškega grofa
kralj je res šel na pomoč, vsi so bili pobiti
znamenje preloma zaradi okoliščin
zlomljen je umrl v Španiji
Pesniki zadnje generacije
upadanje izrazne moči
razkrajanje dvorske ljubezni
Monge de Montaudon
duhovnik v samostanu Montaudon
rad ima telesne užitke
podobno poeziji goliardov
prefinjena ljubezen + užitek (plaisure) + pusti čas (enuit)
torej tudi ironičen odnos do sveta in trubadurjev
19 pesmi – postopki, vezani na praznike – popularni pojavi
religiozno-liturgična poezija – procesije
burleskni elementi – zgodovinar Huizinga: srednji vek je tudi veseljaški
Karneval:
Bahtin – vesela, energična zavest o smrtnosti
lat. carno, carnis = meso mesenost, čutnost – a povezani tudi z verskimi običaji
človek izstopi iz družbene vloge zaradi zavesti o minljivosti – subverzivno v družbenih manifestacijah
npr. mrtvaški plesi
tudi nižje plasti se sprostijo, prevzamejo vloge
predkrščansko izročilo – z omejitvami je bilo sprejeto v krščanstvo
Peirol
1. polovica 13. stoletja, 32 pesmi
30 let je nosil ista oblačila, bil je suh, imel je razvajen glas
reven, pomagal mu je de Alvernio
pisal je pesmi "salh de claustra", ujetnici iz kloštra – sestra de Alvernia, ona mu je nudila užitke
de Alvernio ga je zato napodil, postal je jongleur
njegova vida kaže položaj trubadurja – prepuščen fevdalnim gospodom
pesmi reflektirajo pesniški postopek
verjel je, da ga ljubezen uči peti
na koncih so navodila za izvajanje – strnjena poetika
Guilhem Fugueira
krojačev sin, krojač
verski boji – za katare in okcitanski provansalski odpor proti Franciji
Italija – plemiči, dvorjani (zasmehuje jih) + potepuhi, prostitutke, pijanci
njegova vida rahlo karikira, a odseva politične razmere – trubadurji so se s pesmijo borili proti goljufivemu katolištvu
včasih nedvoumno napada Vatikan: "prevarantski, goljufivi Rim" inkvizicija
javno je recitiral te pesmi, zato je moral pobegniti v Italijo
tam se je stepel s Pegulhanom
12 pesmi – ena je ponarodela
Guilhem de Montanhagol
za katolike, a proti nasilju
za kaos krivi ravnodušne barone in Beatrico (v neki pesmi se poroči s francoskim princem)
Provansa je zlagana
obsoja čezmernost – desmezuro
14 pesmi – njegov nečak je napisal pesem o njegovi meri
Nelli ga ceni, ker zna izraziti razkroj družbe
Dve dami:
In gauseranda de lunel: A lunel lutz una luna luzens
Que dona lum sobre totas lugors
druga dama, esclarmonde, mu je bila duhovni vzor – ko je ovdovela, je šla v samostan, tam je rekla, da je katarska vera prava inkvizitorji so ji rekli, naj se briga zase
kaže na katoliški pogled na ženske
v Provansi so ženske sodelovale pri pogovorih, pri Francozih pa ne
gre tudi za razliko med liriko (nežni toni itn.) in epiko
ženska je organizirala pomoč pri obleganju ene zadnjih trdnjav
Mezura = mera:
pri trubadurjih se pojavi kasneje
pesniki visoke forme jo prenesejo v družbene razmere
Meric de Belenoi
čudovita pesem – mera umiri in kreativira neposredni čustveni impulz
zaradi mere se tudi trubadurjeva ljubezen dogaja kot hrepenenje
Peire Cardenal
ustvarjal je 1205-72
po vidi je dočakal 100 let, bil je plemič
kritizira razpad Provanse
canso in sirventes zoper lažnive duhovnike, inkvizicijo, pridobitnike, prevarante, vulgarne dame, dvore brez blišča
iskreno veren
moralistične pesmi
ironija: bogu pravi, da je bedak, če ga ne spusti v nebesa
noče obupati, a če gre v pekel, mu bo zameril in očital
Verske teme:
vedno več jih je
trubadurska šola iz Toulousa, 14. stoletje – poskus obnovitve bleska trubadurske lirike
za ženske se ne ve, ali so resnične, domišljijske ali pa gre za Marijo
iz tega izhaja srednjeveška mistična poezija – za zanos je potrebna trubadurska erotika, lepota žensk
Giraud Riquier
zadnji omembe vredni trubadur
2. polovica 13. stoletja, južna Francija
iz ljudstva
profesionalni umetnik – skuša oživiti trobar
abstraktna dama – "bel užitek" – izpraznitev energije trubadurske lirike
klišejski izrazi bolj originalno je opevati domišljijsko žensko
a mojstrski trobar, mojster jezika
Provansa je že obubožala
na razpolago je mecenu, kastilskemu kralju Alfonzu X. ("El sabio" = modri), pesnik Iberskega polotoka (v galicijščini)
Provansalska poezija zunaj Provanse
Katalonija:
tudi provansalska poezija
sorodna jezika, naravna bližina
Guilhem de Berguedan14
opeva vojne – de Bornov prijatelj
1192 – upor baronov, oblega ga aragonski kralj, Vidal ga je prosil za Berguedanovo življenje, a prepozno
Cerveri di Girona
1259-85
eden zadnjih velikih vrhuncev (spet?)
provansalščina in katalonščina
mnoge nenavadne oblike, nekatere izgledajo kot vizualne pesmi
obseden z zvočnostjo: asonance, aliteracije, notranje rime
trubar clus/ric
v službi aragonskega kralja – tudi jongleur
19 pesmi
Pesniški dialog z Alfonzom X.:
Alfonz X.: cikel Pesmi o sv. Mariji
Cerveri: Spev o Mariji – posvečeno Alfonzu
pesem Espingadura ("ples") za nekega španskega infanta
Jordi de Sant Jordi
Ausias March
zgodnja katalonska renesansa, pomembna v evropskem okviru
bogastvo pesniških oblik
prva velika katalonska pesnika poleg Cerverija
Italija:
1. trubadurji izgnanci
2. italijanski pesniki, ki prevzamejo jezik, ker se jim zdi imeniten
v Piemontu, Bologni, Benetkah, Ferrari (Ferrari di Ferrara), na Siciliji (cesar Friderik III.)
Sordel
eden zadnjih velikih trubadurjev
nižji plemič, pogosti škandali: ugrabil je ženo gospodarja Verone
pobegnil je v Provanso in se poročil z Otto iz močne plemiške družine, ki ga je nato preganjala
trobar plan = leu – "poezija mora temeljiti na besedah, ki se jih zlahka naredi", "moja dama ne mara mojstrskih spevov"
celo lastna poetika – nihče ne rabi preobilice
vrednota mu je mera = mezura:
na jezikovni in erotični ravni – uravnovesi pretirano erotično strast
ni bila značilna za vse trubadurje, nekateri so zagovarjali strast (ljubezen = norost, blaznost)
sodeloval je v tensih
jedek odnos do drugih trubadurjev – včasih na nizki ravni (telesne hibe)
Dante ga postavi v 6. spev v Vicah
TRUBADURKE
"trobairitz"
mnogo osebnejše pesmi
Položaj žensk:
težak realen položaj idealizacija v liriki
mnoge so imele moč, posebej ko so bili možje v vojnah
a zelo patriarhalno, imele so nižji družbeni položaj
mnogim je bil samostan edina rešitev moške nadvlade – pogosto po smrti moža
že takrat so bili nekateri popolnoma ženski samostani
tudi na nekaterih dvorih so bile zaščitnice trubadurjev
okrog 30 trubadurk
pogosto so se vključevale v tenso
Alienor
vnukinja prvega trubadurja, normanska vojvodinja
izobražena in močna oseba, podpira umetnike in intelektualce: njen dvor je središče trubadurske omike
ključna v srednjem veku – zelo liberalna
od romantike naprej velja za simbol predhodnice renesanse in svobodne ženske
upornica, ena od prvih intelektualk, usodo je vzela v svoje roke
navdihuje številne pesnike – njeno življenje in usoda trpinčene trubadurske dame
raziskoval je G. Duby, le delno je res – nenehni boji z moškimi, veliko grobosti, ponižanj – ni bilo idilično, zmagoslavno
poročala se je zaradi politične moči
1137 se poroči z Ludvikom VII. in postane francoska kraljica – ni imela otrok
1152 – šla je na križarsko vojno in se tam zapletla s stricem
marca 1152 se je ločila
maja 1152 se je pri 29 poročila z 19-letnim Henrijem Plantagenetom, ki leta 1154 postane angleški kralj:
takrat slutnje renesanse – zbirala je trubadurje, tudi njen mož je to podpiral (Ventadorn, Chrétien de Troyes naj bi tu prišel v stik s trubadursko poetiko, sledil je njeni hčerki Marie na šampanjski dvor)
prepletanje kultur – popularizira bretonski cikel, keltske legende, lais
začnejo se viteški romani v verzih:
najprej antični vzorci: "roman d'antiquité" – Tebe, Enej
tudi številni prevodi: Wace: Zgodovina britanskih kraljev iz latinščine v francoščino (original je napisal Geoffrey de Monmouth)
lai: lirski lai – decime, 3-, 4- ali 7-zložni verzi
epski lai – predvsem dvorna dama Marie de France (bretonski cikel)
provansalščina in francoščina več dvojezičnih tensov:
Gace Brulé in Aliénorin sin Geoffroy de Bretagne (de Bornov prijatelj)
tenso z Gaucelmom Faiditom
v 20 letih je rodila 10 otrok
med preživelimi otroki so se leta 1173 vneli dinastični boji, ona je bila za Riharda Levjesrčnega in proti očetu, zato je bila 11 let v hišnem priporu
dvor se je preselil v Anglijo
1184 je prišla iz zapora, po Henrijevi smrti leta 1189 je spet postala vsemogočna
hotela je rešiti Riharda iz Avstrije
pokopana je v prvi opatiji, kjer so vladale ženske, v naročju ima knjigo – o tej opatiji so bile številne polemike, Guilhem je bil proti
Henri Au court mantel – Henri S kratkim plaščem:
idol trubadurjev – de Born je napisal planh ob njegovi smrti
Geoffroy de Bretagne: pesnik, mecen, organiziral je dvojezični dvor
Richard Coeur-de-lion
Marie de Champagne:
nadaljuje materino kulturno delo
Chrétien de Troyes, Gace Brulé, Conon de Béthune (4. križarska vojna)
ko je Aliénor v zaporu, je središče kulture pri njej
Aélis: poročena z Mariejinim svakom, zbira trubadurje
Mathilda de Saxe:
poroči se v Nemčijo in tako tja prenese trubadurstvo (+ direkten vpliv iz Champagne) Minnesängerji15
naroča tudi prevode, npr. Pesmi o Rolandu
Aliénor: poroči se s kastilskim Alfonzom VII. – vez med Francijo in Kastiljo
Jeanne:
sicilska kraljica (Friderik) – južna Francija + Italija
tu so arabski vplivi
trubadurji tja prinesejo visoko omiko in nekatere pesniške oblike
sicilski dvor je bil v 13. stoletju eno izmed središč kulture
Azalais de Porcaragues
1 ohranjena pesem
upesnjuje enega od trenutkov ljubezenskega kodeksa - assai = preizkus (homonim: napad):
ko gospa prizna ljubezen, mora on pokazati potrpljenje, prijateljstvo odkrita ljubezen, a on mora spoštovati odložitev popolne prepustitve ( hrepenenje!)
Ljubezenski kodeksi:
13 receptov za ljubezen
31 pravil: dama naj bo poročena
treba je biti ljubosumen
zvestoba
ljubezen se mora večati ali manjšati
ni užitka v tistem, kar dobiš mimo volje svoje drage
morda so obstajala ljubezenska sodišča – sodbe dam o kočljivih ljubezenskih vprašanjih
Comtessa de Dia16
d'Aurengova gospa
ca. 1200, o njej je malo ohranjenega – različne teorije o njenem poreklu
4 pesmi, 2 melodiji
provansalska in francoska literarna veda jo obravnavata pokroviteljsko, a to je neustrezno:
René Nelli: njene pesmi so le etude, neuspešno posnemanje moških
a bistveno drugačna poetika – bolj osebno izražanje erosa
bolj direktna kot moški, izjemno čutna "provansalska Sapfo" – že takrat so jo obtoževali čezmernosti
Na17 Castelhoza
Maria de Ventadorn
ni v sorodu z Bernartzem
12./13. stoletje
ena od "treh lepih dam iz Torena" – mnogi so jih opevali
visoko plemstvo
podpira mnoge trubadurje, soavtorica tensa z Guijem d'Usselom
Clara d'Anduza
ca. 1200, visoko plemstvo
le 1 pesem – zatajevana bolečina in jeza
raso je povezan z Ucom de Sant Circom (trubadur, pisal je vide drugih trubadurjev)
|