Trubadurska lirika

1998/99

TRUBADURSKA LIRIKA

provan. "trobar", fr. "trouver"

glagol najti, glagolnik pesnjenje

za njih je bistvena glasbena iznajdljivost:

iznajti prave besede in njim primerne melodije

sami sebe doživljajo kot ustvarjalne, kreativne

12., 13. stoletje

po stoletjih obskurnih vojaških spopadov vzpostavi cvetočo kulturo

nov vrednostni sistem: udvorljivost, prefinjena ljubezen (fin' amor)  princip moči epske srednjeveške poezije

velike razlike od sočasne epske produkcije

bili so tudi v križarskih vojnah, a večinoma odklonilni do nasilja, človečni

ena od predhodnic renesanse

izpostavljeni so bili frankovskemu severu in verskim vojnam – trubadurji so bili proti, le eden je bil na strani papeškega dvora

počasi so prišli pod Francijo – s francosko revolucijo pride do centralizacije jezika, konec je

• 
  Francija – novo nazadovanje danes zaradi industrije, sodobnih medijev
  
• 
  Španija
  
• 
  Italija – dolina Aoste
  

bližje je katalonščini kot francoščini: radikalno  središče provansalščine je bilo v Barceloni, ne v Parizu

ena najpomembnejših trubadurskih šol je cvetela v Kataloniji




felibristi: félibre = dojenček  pesniki so dojenčki, ki sesajo mleko kulture
drugače imenovana:

1. langue d'oc:¹

okcitanščina – govorili tudi drugje, a predvsem v južni Franciji

neke vrste koine – skupni knjižni jezik različnih narečij

2. lemosi:

9. vojvoda akvitanski, Guilhem – 1. trubadur

ime po pokrajini Limousine

Ezra Pound:

svobodno prevajanje trubadurske lirike – vrstice, rime, ritem, tudi pomen

prevajal je trubadurske in vzhodnjaške pesniške oblike

v ZDA je začel prevajati trubadurje – spet je obudil zanimanje za njih

občasno mu uspe ponazoriti duha trubadurske lirike – natančno ga je čutil

tudi sociološke težave

trubadurji so morali zakrivati sporočilo pred izvoljeno damo

[senjal] – psevdonim za damo

nekatere telesne lastnosti: "lepe oči", "prijateljica", "pravo ime" (začaran krog)
Lausengiers: opravljivci, sovražniki ljubezni – smrtno nevarni
zaradi njih je gosta metaforičnost  težave pri prevajanju
Opevanje ženske ljubezni in lepote:

prej ljubezen le v ljudski poeziji

pomlad, slavec, škrjanec

nenavadna svežina podob in besed

svet na popolnoma drugačnih temeljih

zdaj so besede zbledele, konvencionalne, klišeji  odkrivanje prvotne svežine

verjetno res – predvsem kot hrepenenje:

želja po a priori nedosegljivem – nedosegljivost je temeljni motor in predpogoj želje

ob uresničevanju bi bilo konec poezije

to sta analizirala J. Lacanne, D. de. Rougemont

tudi za to so primeri

graščak Coucy (najbolj rafiniran trouver) je imel razmerje s poročeno trubadurko, Mme de Faël

Coucy je bil v najbolj sramotni križarski vojni zoper krščanska mesta (vzbudila je dvom o tem početju) – Benetke so dale denar za ladje, oni pa so jim v zameno dobili Bizanc in Zadar

več variant smrti: 1. umrl na Jadranu

2. dvoboj – njegovo srce naj bi oproda izročil gospe, a tik pred gradom ga je zajel njen mož in ji ga serviral – ona ni hotela jesti in je umrla od lakote

mogoče ni res – pogost motiv v baladni poeziji

pokaže pa, kako so doživljali

med trubadurji, damami, možmi  tudi oni so to tolerirali, saj je šlo za povzdigovanje njihovega gospostva

včasih pa so bile možne komplikacije
Viteška ljubezen:

Nelly: realna ljubezen plemiških krogov

temelji na vojaških zaslugah

neke vrste promiskuiteta, vsi so morali sodelovati – ženska ni smela odkloniti višjega

pri trubadurjih odpor do tega

zelo ostra kritika, ker so bili trubadurji večinoma iz nižjega plemstva in so jim bile visoke ženske načelno nedostopne

plemiči so verjeli, da se morajo boriti za ljubezen, zdaj pa sama postane kvaliteta, brez nasilja

v 11./12. stoletju to ni isto kot viteška

pri Marcabruju se začne idealizacija dame (ker so jih videli le od daleč) – kasneje to še razdelajo

razvija se kult srca kot simbola ljubezni: trubadur pusti srce dami, od njega se loči

mistična ideja o smrti iz ljubezni – cvetela je že v arabski poeziji

trubadurska idealizacija je vizija družbe in odnosov, prispeva k spremembi družbenega sistema

trubadurstvo je zelo učinkovito na dvoru in pri zapeljevanju (vljudnost ...):

a seveda je pri plemičih to družabna moda, taktika, ne pa izraz socialnega položaja

velika sprememba v Evropi:

ta način čutenja je bil do takrat le pri ženskah, zato so jim očitali, da so poženščeni

od začetka jim je konvencija zaradi zagotovitve potomstva, družbenih in ekonomskih razlogov

pravi izbruh

a vedno poduhovljeno, v poeziji ne sme biti popolne realizacije – hrepenenje

začaran krog: visoko erotizirano, a vedno načelno nerealizirano

podobno pubertetniški ljubezni: intenzivno, a sebično – ukvarjajo se le s sabo, s svojimi čustvi

to se hitro konvencionalizira
Ideja ljubezni:

bolj so zaljubljeni vanjo kot v konkretne dame

kot bi vse pesmi napisal en avtor, čeprav je neverjetno inventivno v jeziku in formah

vsaka pesem ima lastno obliko, je unikat

izjemno živahno, gosto, metaforično podobje

PREPLETANJE POEZIJE IN GLASBE:

jongleur = chantador: glasbenik, igralec  poje pesmi trubadurjev
Srednjeveška notacija:

nevme – le višina tonov, ni pa dolžin

na srečo se izgovor provansalščine od 14. st. ni spremenil  lahko sklepajo o dolžini na podlagi ritma, dolžine besed, govorice

veliko jih je bilo visokega rodu

tudi iz nižjega plemstva in ljudstva

a uživali so visok status tudi med plemstvom

možna je bila s pesništvom, Cerkvijo, vojsko

skrbeli so za slavo za zanamce in sodobnike

bili so vrsta spomina, refleksija družbene situacije – včasih kot kritika

tega so se zavedali – včasih so izsiljevali za večje plačilo

v Evropi so razgrajale bande vitezov

trubadurji so artikulirali pravice nižjih plemičev skozi odnos do ženske, ki je prepovedana
Katari:²

Provansalci so povezani s herezijo – a ni isto, trubadurji niso manihejci, imajo tudi zavest o čutnosti

vsi viri o katarih so iz Vatikana, zato težko govorimo o njih

teorija o povezavi s patareni, bogomili³:

nekateri pravijo, da so bogomili muslimani, a je malo verjetno

Turki niso hoteli več muslimanov  manj davkov!

proti Provansi je bila zelo okrutna križarska vojna, katari so bili povod

trubadurji v Španiji so govorili galicijščino, ne kastilščine:

danes je na severu (Santiago de Compostela)

iz nje portugalščina

'moj gospodar' – nagovor dame

problem: je moškega spole, ko je na oltarju – atributi fevdalnega gospoda
Cortezia:

dvorjenje, udvorljivost

bistveno novo – prej le princip moči

prvič možnost izbire v dilemah – v epih je ni, vrednostni sistem jim nalaga vse

možnost določene svobode
znanilci liberalizacije, humanizma, našega časa

uveljavili so drugačno miselnost, preprečili določene konflikte (to menijo nekateri)

arabščina je imela bogato ljubezensko liriko

v 9., 10. stoletju se je arabski dialekt govoril od Maroka do Indije

mozarabščina⁴ – razvoj multikulturalizma v jeziku – mešanica arabščine, romanščine, hebrejščine, tudi hebrejske, arabske, romanske kulture
Muvašaha

Jarchya – harcija: tu je prvič asonanca
Zéjel – zadžal:

pogovor zbora in solistov

globok vpliv – v 12. stoletju se v Italiji razvije strofa zagialesca (pol pesmi Jacopona da Todija)

morda prek Provanse ali pa iz Sicilije
Fenomen ženske kulture:

v fevdalnih okoljih se pesmi prenašajo prek dojilj, služkinj – ponižana kultura lahko v krščanskem kontekstu vpliva na otroke, ki poslušajo

islamska kultura je najbolj miroljubna, pusti navade drugih kultur (Judje, kristjani)

zaradi križarskih vojn se nato zaostri
Vpliv na Evropo:

1. filozofija

2. glasbeni inštrumenti

3. starogrški avtorji

pisali so jih "troparji" – zveni podobno kot "trubadur"  pisec liturgičnih pesmi?

tudi ime "versus"

struktura je enaka kot zadžal

vers = pesem  prvotna oblika trubadurske lirike

TEORIJE O PROVANSALSKI LIRIKI

Denis de Rougement:

filozof, blizu eksistencialistom in nadrealistom

pisal je o pojmu Evrope

sijajen stilist, zelo poetično piše

trubadurji so izumili ljubezen, kot jo pojmujemo še danes

vplivi arabske, ljudske, vagantske poezije

o dvorski ljubezni

npr. Bernart de Ventadorn

mora biti pregrada okrog dame
Paul Zumthor:

Poskus o srednjeveški poetiki, 1972 – strukturalistična teorija

avtor je v srednjem veku prišel iz teksta – kodificirana kultura, ni principa inovacije, avtorstvo ni individualistično

pri trubadurski liriki gre za aspiracije nižjega plemstva, da pride do višjega položaja

v 13. st. so bile boljše razmere

v pesmih neizpolnjena ljubezen = stanovska razlika

opevajo kar ljubezen samo, objekt postane abstrakten

pesem = ljubezen in obratno

ZVRSTI
eden prvih literarnih korpusov, ki so pregledno členjeni
Vers:

pesem na začetku trubadurske lirike – vse prve pesmi (Guilhem)

vsebovane so vse teme (večinoma ljubezenske), ni notranje diferenciacije na oblike in zvrsti

kasneje se hierarhizira
Bordo: verz
1. CANSO:

'pesem, ki se poje'  izraz gre v druge jezike⁵

ima lastno melodijo, ki se ponavlja v vsaki kitici

 dolce stil nuovo, Prešeren

to je ideal trubadurske umetnosti

'zarja' – jutranjica – jutranje slovo ljubimcev

vsaka kitica se konča z "alba" – tudi formalno učinkuje kot neizogibnost usode

lahko v 3. osebi – eden od ljubimcev ali pa varuh ljubezni (sluga, zaupnik, ki je stražil)

govori zaupnik

prva kitica je liturgična – Bogu, ki je gospodar svetlobe, saj prinaša dan

vsaka se konča: "E ades sera l'alba." – "In bo kmalu zarja."

stalni rekviziti

A A B B X | A A B B X

C C D D X | C C D D X
Pastorela:

od starogrške književnosti naprej: razmah v helenizmu, v krščanstvu je zamrlo

različna imena: pastoralna, bukolična poezija, ekloge

v francoščini nato pastorelle, tudi drugje

trubadurji so dodali socialne tone

blizu ljudski ustvarjalnosti

začne se: "Nekega dne ..."

drugače so trubadurske gospe vedno poročene
Acort:

o harmoniji med ljubimcema

o razdoru med ljubimcema

tudi na formalni ravni: rime, besede, metrika, melodija
Tenso = partimen = joc parti:⁷

pesniški disput o naravi ljubezni med dvema ali več trubadurji, med trubadurjem in damo, prijateljem, opravljivci

p

ali je ljubezen socialna ali intimna

pojavi se šele v srednjem veku, prvič pri Chrétienu de Troyesu (o Parsifalu – popolnoma čist, najmlajši od okrogle mize, gral je stranski)

pri Wolframu von Eschenbachu pa gral prevzame osrednjo vlogo, duhovni pomen in domet

onavadi ob primeru, do katerega se morajo opredeliti – nasprotne razlage, napotki drugim ljubimcem

tenso:

na začetku jasno izrazi svojo pozicijo

na začetku je dilema, ki jo je treba rešiti

Alvernha mu očita, da ne piše zaradi prevelike ljubezni do dame, ki ga je zavrnila, zato je znorel

Bernartz pravi, da se da pisati le iz srca, on pa je prežalosten
Salut (d'amor):

ljubezensko pismo, ki ni za javnost
Arnaut de Marolh:

konec 12. stoletja

ni se ji upal izpovedati – trdil je, da je pesmi napisal nekdo drug

"mi trije: vi, jaz in ljubezen" – kot ne bi bilo občinstva, le ljubezen

bolj introvertiran, ni naglas razglašal svoje ljubezni

Petrarca: "manj slavni Arnaut" – a eden boljših trubadurjev

26 pesmi – canso in salut

slaven jongleur
Planh:

pogrebna žalostinka

Bornelh ob smrti pesnika

pogosto se povezuje s temami vojne

tudi ljubezenske: boleče slovo od doma, žene, ljubice

pogosto humorna, satirična

z negativnimi kategorijami spominja na Mallarméja

"plesna pesem"

podobna zadžalu in balatti antiqui:

'razlegati se, zveneti'

roth – majhna srednjeveška harfa

tema se ponovi na koncu vsake kitice

Rihard Levjesrčni

številni vplivi v francoski poeziji

nato družbena in družbenokritična poezija

le eden ima lastno melodijo, drugače pa že obstoječe melodije ljubezenske poezije  služabnica canso
Marcabru jih je pisal:

druga generacija, najdenček, zelo religiozen

večinoma so nastale v Italiji 50 do 100 let po nastanku pesmi

včasih so bogate s podatki, o nekaterih je celo več vid
Razo:

lat. ratio – razlaga pesmi predvsem na tematski ravni

že kmalu po nastanku niso dobro razumeli, zato so potrebovali komentarje

slavilno, včasih tudi kritično
iz teh 2 zvrsti je nastala tudi srednjeveška proza

SLOGOVNI TOKOVI

Trobar leu, clar:

začetnik je Rudel

"lahki, komunikativni trobar"

relativno preprosto za razumevanje, še danes sprejemamo

"iz dna srca", za pesnjenje ljubezni
Trobar ric: "bogati trobar"

med obema, bližji clusu

"zaprti trobar" = copert, escur (zakrit, temen)

Marcabru

retorično, komplicirano, kompleksno, redke rime, psevdonimi, gosta metaforika  nalašč oteženo razumevanje

za ozko družbo
Trobar car: "dragoceni" – razkošje jezika, izbrane, bogate podobe
Trobar plain: navidez preprost, a težavno razumevanje

GLAVNI TRUBADURJI

formalno zelo inventivni

ni pa še važna individualnost, kot bi vse napisal en sam

njegovi predniki so ustanovili samostan

zavrgel je latinščino in začel pesniti v jeziku služabnikov – le v njem se da izraziti čustva

o njem je ogromno poročil – bil je zelo škandalozen: ljubezenske afere, izobčen iz Cerkve ...

na koncu se je spokoril

kot prvi trubadur je vzpostavil odnos do dame, ki je še ni videl  Jaufré Rudel: model hrepenenja

"Naredil bom pesem iz čistega niča."

Rihard Levjesrčni

pravnuk 1. trubadurja – v Angliji je bil le 6 mesecev

viteški je bil le do kristjanov

pesem v francoskem prevodu v provansalščini – rothruenge

prosi vazale in sorodnike za pomoč, prefinjeno jim očita, da gnije v zaporu

Jaufré Rudel

vida: Zaljubil se je v princeso iz Tripolija in o njej pisal pesmi. Na ladji k njej je zbolel. Princesa je šla k njemu, nato je umrl, ona pa je šla v samostan.

temeljni model trubadurske lirike – zaznamuje celotno trubadursko poezijo in evropsko liriko, še danes – hrepenenje po idealu

bil je "pesnik bogatih melodij in revnih besed"  trobar leu

tudi razo pesmi o ljubi daljni

močna pesem – 4 različne melodije

danes so različne variante – prepisovalci so se motili ali spreminjali  npr. zamenjava cor in cors (srce in telo) – celotna pesem dobi drugačen pomen

7 kitic: A B A B C C D




estramp – ne rima se znotraj kitice, pač pa z zadnjimi verzi naslednjih kitic

tornada – sklepna kitica, povzame strukturo 2. polovice coble

v vsaki kitici se dvakrat ponovi l'amor de lonh  skoraj fizično občutimo daljavo

prvotno mu je bilo ime Pan Perdut – 'najdenček'

različni meceni (Guilhemov sin, kastilski kralj, Ludvik VII.)

nenavadno kombinacija: moralist + odkrivanje ljubezni

kot propaganda proti stvarem, ki mu niso bile všeč  veliko sirventes (preraste v kritično pesem, tudi o vojnah in nevarnih Francozih)

ti pesniki se zavedajo svoje enkratnosti in grozeče nevarnosti (Vatikan, Francozi)

43 njegovih pesmi

čuden realizem, realni problemi družbi

"Pesem o kadi"

o križarskih vojnah – vera zahteva od vitezov, da morajo umirati
Začetnik pastorele:

podzvrst ljubezenske pesmi  razcvet pri trouverjih

srečanje viteza in kmečkega dekleta:

izrazi ji ljubezen in jo skuša osvojiti

ona je pogosto zvita in pametna, izogne se mu – včasih pa celo posilstvo

plemiči so imeli pravico do žensk nižjega rodu

ključ za razumevanje družbe in položaja žensk
Lažna  prava ljubezen:

falsa amor (tudi nezvestoba)  fin(a) amor – do ideala

bil je sovražnik žensk, a to je združljivo s fin amor

bil je fanatično verujoč

v 14. st. sta šola iz Toulousa in katalonska šola⁸ gojili kult Marije

navdih za poznejše krščanske mistike: sveže, čustveno nabite in tudi čutne podobe

tudi to je uveljavil

eden Marcabrujevih učencev

začetnik prefinjenega besednjaka o lastnostih izvoljene dame

včasih posnema ljudski slog (preddvorska poezija) – "a la usanza antiga"⁹

podobno je pisal kot Cercamon

nekateri nenavadno direktni erotični toni – v dami ne vidi transcendence, so zemeljske in telesne

možni so zelo različni odnosi do ljubezni

sredi 12. stoletja, iz pokrajine Limousin¹¹

nato se je zaljubil v ženo gospodarjevega sina  mož je opazil, ženo je zaprl in odslovil, Bernartz pa je ušel v Normandijo k normanski vojvodinji Aliénor – zelo naj bi bil zaljubljen vanjo

v 3000 besedilih je več kot 2000 različnih pesniških oblik

a pesmi so zelo podobne – kot bi bila konvencija, ki se ponavlja – niso bili tako individualizirani

posvečena naj bi bila Aliénor

"škrjanec" = dama

o ljubosumnosti

tudi razo je skrajno dramatičen in pretresljiv
Vida:

1. ona je šla v Anglijo, on pa v samostan

2. več dam: lep videz, tolažba, lepi gospod, moj dvorjan, čista radost (m. sp.), moj gospodar iz Narbon, iz srca ...

Peire d'Alvernha

omenja ga Dante v De volgari eloquentia: "starodavni doktor trubadurske umetnosti"

tu je Dante utemeljil pisanje v ljudskih jezikih

Raimbaut(z) d'Aurenga¹²

obdobje največjega razcveta

1147-73

visok plemič – izjemno bogat

zelo navezan na mater – ime ima po njenem posestvu Aurenga

rojen aristokrat, vitez, genialen ustvarjalec

rad je sprejemal druge trubadurje

psevdonim Linaure?
Rodovniki:

tedaj so bili zelo pomembni, družine so jih začele delati

dokazovanje čistokrvnosti, posestev, moči, časti ...
Poroke:

če se je moški poročil z višjo žensko, je bil to napredek v družbenem položaju

če je bilo obratno, je bila mezaliansa

izrazito patriarhalno

ponekod pa je bila v rodovniku velika navezanost na mater, posebna nežnost do nje in njene linije:

mladi plemiči so bili zgodaj odstavljeni

že zgodaj so bili nevarni za očetovo oblast  oče mu je nevaren, zato je navezan na odsotno mater

sodobniki ga niso dobro razumeli  napačna interpretacija in prepisi

nekaj trobar plain

predhodnik entrebescar los motz – prepletanje besed

iznajdeva nove metrične forme

celo nekaj humorja – redko pri trubadurjih, bolj v sirventes
Larpurlartist:

menil je, da ga le posvečeni, sobratje (entendedors), lahko razumejo

opeval jih je več – ene ni nikoli videl, a ji je pošiljal pesmi

40 pesmi, 1 melodija

a že besedila imajo glasbo – onomatopoija
La flors enversa:

"narobe cvet, obrnjeni cvet"

8 vrstic, konci verzov se ponovijo na istem mestu v naslednjih kiticah – parole rime (cela beseda deluje kot rima)

kasneje se obdrži le v sekstinah, pri trubadurjih pa je bilo zelo razširjeno (včasih se je spreminjalo zaporedje besed)
ni monotono – v novem kontekstu dobi nov pomen  zelo kompleksna pomenska struktura, globoko sporočilo
2 tornadi – gospe in jongleurju (enigmatično, a kaže na pomen izvajalcev)

vedno struktura konca kitic

jasno kaže temeljni jezikovni postopek in razloge zanj: metaforika, skrivanje imen, nadomeščanje pojmov:

cvetenje pozimi = ljubezen

krokarji = obrekljivci

le posvečeni ( drugi trubadurji) so to razumeli

Arnaut(z) Daniel

sam vrh trubadurske lirike

12. stoletje

plemič, rad je pesnil

nato je postal jongleur – perfekcioniral je rimas caras (redke rime)

gospa mu nikoli ni privoščila ljubezenske pravice

najbolj je vplival na dolce stil nuovo – Dante (postavi ga v vice) in Petrarca ("čuden, nenavaden, težko razumljiv, a lep pesniški jezik") sta ga imela za najboljšega trubadurja

nadaljuje trobar clus – pelje ga še dlje od Aurenge, zato je tako bistven

skrajno premišljen jezik

težko razumljiv in naučljiv – alkimist besed
Podoba pesnika:

"Jaz sem Arnaut, ki lovi veter, lovi zajca z volom in plava proti toku."  velik vpliv

pesnik dela nekoristno, nerazumno; svojo družbeno vlogo je doživljal tragično

vrhunec tega v romantičnem kultu pesnikov – upornikov

zato vznemirja številne pesnike, npr. Heineja

tekmoval je z nekim jongleurjem, kdo bo našel lepše rime (rimas caras):

sodil je Rihard Levjesrčni, bilo je na njegovem dvoru

jongleur je garal, Arnaut se je dolgočasil

slišal je jongleurja, si zapomnil in zapel njegovo melodijo, le da jo je predelal in polepšal

jongleur je šokiran povedal, da je to njegovo, Arnaut je priznal  Rihard je oba bogato nagradil
Sekstina:¹³

izumi jo

položaj besed se spreminja po zapletenem ključu

tudi matematično je zelo kompleksna – oddaljevanje in bližanje ključnih besed

primerna za ponavljajoča se stanja

preživi modernizem

zelo dobro obvlada konvencije provansalske lirike – tudi piše v provansalščini

"jauzen lo joi" = uživati užitek, a v poduhovljenem, prefinjenem smislu
Kult jezika v zvezi z ljubezensko liriko:

nekje pravi, da besede reže, kleše, obdeluje

ta kult se prenaša  Dante, Petrarca, renesansa ...

v ospredju je ljubezen + kult forme, skrajno natančnega izdelovanja jezika

tudi Prešeren je hierarhiziral uporabljene postopke:

v ljubezenski liriki je uporabljal le mehkejše ženske rime, najtežjo vrsto rimanja

Bertran de Born

2. polovica 12. stoletja

zelo nenavaden in konflikten tudi takrat

nenehno se je prepiral in bojeval – umrl je v samostanu

opeva svoje rojstno mesto, grad Hautefort, za katerega se je bojeval z bratom in z drugimi

vmešavanje v dinastične boje:

Guilhemova vnukinja Aliénor je bila s prvim možem, francoskim kraljem, v križarski vojni

nato se je poročila s kasnejšim angleškim kraljem, z njim je imela otroke

Bertran se je boril z enim od njenih sinov proti očetu in Rihardu Levjesrčnemu

Rihard ga je premagal  zaslužil je njegovo spoštovanje, zato ga je nenehno opeval
Pesmi:

o lepotah bojevanja

tudi ljubezenske pesmi

imel je razmerje z lepotico, a ga je odslovila

razmišljal je, da ne najde enako popolne gospe, in si izmislil lepotico, ki je sestavljena iz delov najlepših dam

začetek blasona, pesmi naštevanke – naštevanje lepih lastnosti izvoljenke

postavi ga v pekel, v eno od najnižjih jam, kjer so povzročitelji škandalov in razhodov

lastno glavo nosi v rokah

Peire Vidal

pisal je tudi gospe – smešne, zabavne pesmi

znorel je, hotel je postati bizantinski cesar

veljal je za klovna

"pel je slabše kot kdor koli drug", a dober avtor

prvi trubadur, ki se je za stalno naselil v Italiji, tudi pisal je v italijanščini

sin revnega norega viteza, jongleur

descort: v 5 jezikih, ritmi in besede se medsebojno motijo

zahtevna oblika, zahteva mojstrstvo

tudi on je veljal za klovna, a so mu priznavali talent

sodeloval je s Cononom de Béthuneom, enim prvih trouverjev

Majske kalende

trubadurska lirika se prevesi – osvajalna politika Francozov, religiozna trenja

Francija se v 13. stoletju polasti tega območja

Rigaut de Barbezilh

še sodi v vrhunec trubadurske lirike

poetično opisuje različne živali, tudi nadnaravne: samorog, salamander (iz ognja, zato je nesmrten)

tipična trubadurska situacija: zelo dobrodušen, lep, a plah v družbi

zaljubljen v damo, ona mu ne nakloni popolne pozornosti

druga dama se mu bo prepustila, če pusti prvo – on pristane, a tudi druga se mu odpove – ostane sam, ni bil vreden ljubezni
Peire Raimon de Tolosa

del življenja je preživel v Italiji – mnogi trubadurji so našli mecene pri družini d'Este

začne se usoda izgnanstva – najprej nevtralna, tako hočejo – že v 20. letih 13. stoletja pa bežijo pred križarskimi vojnami

Guilhem de Cabestanh

7 pesmi

pripisana mu je zgodba Požrto srce  vzhodno poreklo ali iz ljudskih balad, pozneje povezana z graščakom Coucijem

tudi v Stendhalovem eseju o ljubezni (tu piše o ljubezenskih sodiščih)
Vida Požrtega srca:

Guilhem je bil zelo vešč vitez, zelo lepo se je obnašal

zaljubil se je, njen mož je bil hudoben graščak

hudobnež ga je ubil, srce je spekel in ga dal pojesti ženi, ona pa se je vrgla z balkona

aragonski kralj je hudobneža zaprl, mu vse zasegel in uničil

ljubimca je pokopal pred vrati neke cerkve, vsi so morali praznovati to ljubezen

ljubimca si zamenjata srce

draga zaljubljenemu vzame srce

na začetku je še niso razumeli, le všeč jim je bilo

redke vide tako slabo govorijo o trubadurjih

vmešan v spletke Francozov in papeža zoper Provanso in herezijo katarov – ali pa mu je to le pripisano

užival je velike časti, zato je šel v Rim – tam zarota proti močnemu Raimonu iz Toulousa

Perdigon naj bi pripravil, koordiniral in v pesmih napovedoval akcijo

Raimonu so vse vzeli, pobili nečaka, plemiče in nedolžne

najemniška vojska je izropala nekaj pokrajin, v neki bitki je padlo 20 000 ljudi
začetek konca provansalske kulture

kasneje so se malo pobrali, grof je dobil nazaj nekaj posestev

Perdigona so vsi sovražili – bal se je za življenje, zatekel se je v samostan

od takrat so bili popolnoma zoper Francoze in papeža

edini trubadur, ki je bil proti svojim

Aimeric de Pegulhan

eden najboljših, Dante ga je zelo cenil

moral je v izgnanstvo zaradi križarskih vojn

a ko se je zaljubil, je začel krasno peti

njen mož ga je spravil ob dobro ime, on ga je udaril in je moral bežati (zaradi križarskih vojn)

jongleur v Kataloniji, na kastilskem dvoru

odličen vojskovodja, prebrisan državnik, zbiral je umetnike in filozofe

vsi njegovi uradniki so morali pesniti – tu so iznašli sonet (Giacomo da Lentini) – "napev, mali zven"

obljubljal je pomoč trubadurjem – vsi so ga hvalili razen Guilhem Novela ("v dejanjih ni velikodušen")

10 dni v Toulousu z mladostno ljubeznijo

bogat je umrl v Lombardiji
Trobar ric – trobar clus:

mojster verza, ok. 50 pesmi

reven vitez, a zelo dober pesnik vesele narave, vsem je bil prijatelj

prijatelj toulouškega grofa, 2 leti na aragonskem dvoru

slovar dvorske ljubezni
Pesmi:

provokativne, dramatične, polne entuziazma

moralist – opeva zvestobo dami – a opeval je 8 različnim dam!

o "hudobnih" damah je pisal grde pesmi

Raimon je bežal, v obliki pesmi je pisal aragonskemu kralju, da se preveč obira pri pošiljanju pomoči

zelo intenziven odnos do doma

platonsko se zaljubi v sestro aragonskega kralja, ženo toulouškega grofa

kralj je res šel na pomoč, vsi so bili pobiti

znamenje preloma zaradi okoliščin

zlomljen je umrl v Španiji
Pesniki zadnje generacije

upadanje izrazne moči

razkrajanje dvorske ljubezni

rad ima telesne užitke

podobno poeziji goliardov

prefinjena ljubezen + užitek (plaisure) + pusti čas (enuit)

torej tudi ironičen odnos do sveta in trubadurjev

religiozno-liturgična poezija – procesije

burleskni elementi

lat. carno, carnis = meso  mesenost, čutnost – a povezani tudi z verskimi običaji

človek izstopi iz družbene vloge zaradi zavesti o minljivosti – subverzivno v družbenih manifestacijah

npr. mrtvaški plesi

tudi nižje plasti se sprostijo, prevzamejo vloge

predkrščansko izročilo – z omejitvami je bilo sprejeto v krščanstvo
Peirol

1. polovica 13. stoletja, 32 pesmi

30 let je nosil ista oblačila, bil je suh, imel je razvajen glas

reven, pomagal mu je de Alvernio

pisal je pesmi "salh de claustra", ujetnici iz kloštra – sestra de Alvernia, ona mu je nudila užitke

de Alvernio ga je zato napodil, postal je jongleur

njegova vida kaže položaj trubadurja – prepuščen fevdalnim gospodom

pesmi reflektirajo pesniški postopek

verjel je, da ga ljubezen uči peti

na koncih so navodila za izvajanje – strnjena poetika

krojačev sin, krojač

njegova vida rahlo karikira, a odseva politične razmere – trubadurji so se s pesmijo borili proti goljufivemu katolištvu

včasih nedvoumno napada Vatikan: "prevarantski, goljufivi Rim"  inkvizicija

javno je recitiral te pesmi, zato je moral pobegniti v Italijo

tam se je stepel s Pegulhanom

12 pesmi – ena je ponarodela
Guilhem de Montanhagol

za katolike, a proti nasilju

za kaos krivi ravnodušne barone in Beatrico (v neki pesmi se poroči s francoskim princem)

Provansa je zlagana

obsoja čezmernost – desmezuro

Que dona lum sobre totas lugors

druga dama, esclarmonde, mu je bila duhovni vzor – ko je ovdovela, je šla v samostan, tam je rekla, da je katarska vera prava  inkvizitorji so ji rekli, naj se briga zase
kaže na katoliški pogled na ženske

v Provansi so ženske sodelovale pri pogovorih, pri Francozih pa ne

gre tudi za razliko med liriko (nežni toni itn.) in epiko

ženska je organizirala pomoč pri obleganju ene zadnjih trdnjav

pri trubadurjih se pojavi kasneje

pesniki visoke forme jo prenesejo v družbene razmere
Meric de Belenoi

čudovita pesem – mera umiri in kreativira neposredni čustveni impulz

zaradi mere se tudi trubadurjeva ljubezen dogaja kot hrepenenje
Peire Cardenal

ustvarjal je 1205-72

po vidi je dočakal 100 let, bil je plemič

kritizira razpad Provanse

iskreno veren

noče obupati, a če gre v pekel, mu bo zameril in očital

vedno več jih je

za ženske se ne ve, ali so resnične, domišljijske ali pa gre za Marijo

iz tega izhaja srednjeveška mistična poezija – za zanos je potrebna trubadurska erotika, lepota žensk
Giraud Riquier

zadnji omembe vredni trubadur

2. polovica 13. stoletja, južna Francija

iz ljudstva

a mojstrski trobar, mojster jezika

Provansa je že obubožala

na razpolago je mecenu, kastilskemu kralju Alfonzu X. ("El sabio" = modri), pesnik Iberskega polotoka (v galicijščini)

tudi provansalska poezija

opeva vojne – de Bornov prijatelj

1192 – upor baronov, oblega ga aragonski kralj, Vidal ga je prosil za Berguedanovo življenje, a prepozno
Cerveri di Girona

1259-85

mnoge nenavadne oblike, nekatere izgledajo kot vizualne pesmi

obseden z zvočnostjo: asonance, aliteracije, notranje rime

trubar clus/ric

v službi aragonskega kralja – tudi jongleur

Alfonz X.: cikel Pesmi o sv. Mariji

Cerveri: Spev o Mariji – posvečeno Alfonzu

pesem Espingadura ("ples") za nekega španskega infanta

Ausias March

bogastvo pesniških oblik

prva velika katalonska pesnika poleg Cerverija
Italija:

1. trubadurji izgnanci

2. italijanski pesniki, ki prevzamejo jezik, ker se jim zdi imeniten

v Piemontu, Bologni, Benetkah, Ferrari (Ferrari di Ferrara), na Siciliji (cesar Friderik III.)

eden zadnjih velikih trubadurjev

pobegnil je v Provanso in se poročil z Otto iz močne plemiške družine, ki ga je nato preganjala

celo lastna poetika – nihče ne rabi preobilice

vrednota mu je mera = mezura:

na jezikovni in erotični ravni – uravnovesi pretirano erotično strast

ni bila značilna za vse trubadurje, nekateri so zagovarjali strast (ljubezen = norost, blaznost)

sodeloval je v tensih

"trobairitz"

mnogo osebnejše pesmi
Položaj žensk:

težak realen položaj  idealizacija v liriki

mnoge so imele moč, posebej ko so bili možje v vojnah

a zelo patriarhalno, imele so nižji družbeni položaj

mnogim je bil samostan edina rešitev moške nadvlade – pogosto po smrti moža

že takrat so bili nekateri popolnoma ženski samostani

tudi na nekaterih dvorih so bile zaščitnice trubadurjev

okrog 30 trubadurk

pogosto so se vključevale v tenso

od romantike naprej velja za simbol predhodnice renesanse in svobodne ženske

raziskoval je G. Duby, le delno je res – nenehni boji z moškimi, veliko grobosti, ponižanj – ni bilo idilično, zmagoslavno

1137 se poroči z Ludvikom VII. in postane francoska kraljica – ni imela otrok

1152 – šla je na križarsko vojno in se tam zapletla s stricem

marca 1152 se je ločila

maja 1152 se je pri 29 poročila z 19-letnim Henrijem Plantagenetom, ki leta 1154 postane angleški kralj:

takrat slutnje renesanse – zbirala je trubadurje, tudi njen mož je to podpiral (Ventadorn, Chrétien de Troyes naj bi tu prišel v stik s trubadursko poetiko, sledil je njeni hčerki Marie na šampanjski dvor)

začnejo se viteški romani v verzih:

najprej antični vzorci: "roman d'antiquité" – Tebe, Enej

tudi številni prevodi: Wace: Zgodovina britanskih kraljev iz latinščine v francoščino (original je napisal Geoffrey de Monmouth)

tenso z Gaucelmom Faiditom

med preživelimi otroki so se leta 1173 vneli dinastični boji, ona je bila za Riharda Levjesrčnega in proti očetu, zato je bila 11 let v hišnem priporu

dvor se je preselil v Anglijo

1184 je prišla iz zapora, po Henrijevi smrti leta 1189 je spet postala vsemogočna

hotela je rešiti Riharda iz Avstrije

pokopana je v prvi opatiji, kjer so vladale ženske, v naročju ima knjigo – o tej opatiji so bile številne polemike, Guilhem je bil proti
Henri Au court mantel – Henri S kratkim plaščem:

idol trubadurjev – de Born je napisal planh ob njegovi smrti
Geoffroy de Bretagne: pesnik, mecen, organiziral je dvojezični dvor
Richard Coeur-de-lion
Marie de Champagne:

nadaljuje materino kulturno delo

Chrétien de Troyes, Gace Brulé, Conon de Béthune (4. križarska vojna)

ko je Aliénor v zaporu, je središče kulture pri njej

poroči se v Nemčijo in tako tja prenese trubadurstvo (+ direkten vpliv iz Champagne)  Minnesängerji¹⁵

naroča tudi prevode, npr. Pesmi o Rolandu
Aliénor: poroči se s kastilskim Alfonzom VII. – vez med Francijo in Kastiljo
Jeanne:

sicilska kraljica (Friderik) – južna Francija + Italija

tu so arabski vplivi

trubadurji tja prinesejo visoko omiko in nekatere pesniške oblike

sicilski dvor je bil v 13. stoletju eno izmed središč kulture

upesnjuje enega od trenutkov ljubezenskega kodeksa - assai = preizkus (homonim: napad):

ko gospa prizna ljubezen, mora on pokazati potrpljenje, prijateljstvo  odkrita ljubezen, a on mora spoštovati odložitev popolne prepustitve ( hrepenenje!)
Ljubezenski kodeksi:

13 receptov za ljubezen

31 pravil: dama naj bo poročena

treba je biti ljubosumen

zvestoba

ljubezen se mora večati ali manjšati

ni užitka v tistem, kar dobiš mimo volje svoje drage

morda so obstajala ljubezenska sodišča – sodbe dam o kočljivih ljubezenskih vprašanjih

d'Aurengova gospa

ca. 1200, o njej je malo ohranjenega – različne teorije o njenem poreklu

4 pesmi, 2 melodiji

provansalska in francoska literarna veda jo obravnavata pokroviteljsko, a to je neustrezno:

a bistveno drugačna poetika – bolj osebno izražanje erosa

bolj direktna kot moški, izjemno čutna  "provansalska Sapfo" – že takrat so jo obtoževali čezmernosti

Na¹⁷ Castelhoza

Maria de Ventadorn

ni v sorodu z Bernartzem

12./13. stoletje

ena od "treh lepih dam iz Torena" – mnogi so jih opevali

ca. 1200, visoko plemstvo

le 1 pesem – zatajevana bolečina in jeza

raso je povezan z Ucom de Sant Circom (trubadur, pisal je vide drugih trubadurjev)