Ana səhifə

Ivan tavčAR: Med gorami


Yüklə 201.5 Kb.
səhifə5/6
tarix24.06.2016
ölçüsü201.5 Kb.
1   2   3   4   5   6

MIHA KOVARJEV

Prva objava v knjižici Zimski večeri leta 1880.


VSEBINA:

V Petelinčkovi gostilni pojejo, pijan pride Kovarjev Miha. Izziva Kamnarjevega Tinčeta, Miha postane jezen, se razjezi in vsem zbranim pove, kar si misli o njih ter o sebi, prizna si da je revež, pijanec – zapusti gostilno.


V drugem delu pa nas pisatelj vrne dvajset let nazaj. Takrat Miha še ni pil, bil je hlapec pri gospodu Andreju. Andrejev brat je bil sodnik, ki je imel lepo hčer. Le-ta je poleti prihajala k stricu in Miha se je vanjo zaljubil, vsi so videli naklonjenost med njima, edino gospod Andrej ne. Nek dan je Miha pospremil gospoda na poroko nečakinje, to je bil zelo žalosten dan za Miho. Od tistega dne je Miha pil in zapravil vso svoje imetje.

OSEBE

  • MIHA KOVARJEV

Miha je bil nekoč (pred dvajsetimi leti) urejen, zal človek, katerega pa je žalostna usoda pripeljala do tega, da je postal pijanec.

  • GOSPOD ANDREJ

Bil je vaški duhovnik, ki je pri hiši želel imeti zalega hlapca in lepega konja. Bil je ugleden človek in rad je videl, da je imel več, kot drugi, ter da je bilo tisto, kar je imel kar se da lepo.

Pripovedovalec: tretjeosebni, najdemo pa tudi monolog in dialog.

Motivi: motiv pijančevanja, neuslišane ljubezni, hlapca, opravljanja, mladega gosposkega dekleta, skrivne ljubezni, izgube službe, razočaranja, poroke, smrti;

Teme: ljubezenska, kmečka
JEZIKOVNE ZNAČILNOSTI:

  1. Narečne besede:

Priotikati-z ostrim predmetom drezati,

Zaručen-kodrast,

Češarek-storž,

Nesumnjav-ne sluti,

Skopec-železna past,

Brsniti-brcniti;



  1. Kontrast: Miha še ni pil, ni nosil raztrgane obleke, bil je močan in vitalen; pomlad, ptice so pele, lastovice in sokoli so švigali … tedaj pa je mimo pritaval Miha Kovarjev (narava:človek);

  2. Pretiravanje: obleka se je vlekla za njo, tako da bi bil tisto, kar se je vleklo, oblekel deset kmečkih deklet; imela je nakopičenih toliko las, da bi jih bil človek komaj v košu odnesel; gorelo so vse sveče kakor ob največjem prazniku;

  3. Primera: oči so mu kakor raku stale izpod čela;

  4. Stopnjevanje: imela je čez in čez belo obleko …; Miha je bil pijan, prav močno pijan, dražili so ga vedno bolj in bolj; kar spijem, plačam, pravim, pravim, pravim, ti si revež, ti si revež;

  5. Inverzija: Miha se je mrmraje vzdignil. In srdit je bil;

  6. Slabšalnice: koš(vprežni voz), živinče (konj), se je priplazil (pripeljal), Gosposka stvar v širokej obleki (meščanka), butara (lasulja), špičasti robci (s čipkami obrobljeni);

  7. Imenske metafore: uboga sova (Petlinček), stara pijavka (France Kalan), jetika jetična (Kamnarjev Tinče), stara šivanka (Lazarjev Jurče), raztrgano obuvalo (Sadarjev Korle).


Aktanska shema:

Pripovedovalec bralec




Miha Kovarjev




Ljubezen do gospodarjeve

nečakinje
Miha gospodar Andrej

KOBILJEKAR

Črtica je bila objavljena v Zvonu leta 1878.


VSEBINA:
Nace Kobiljekar je velik bogatin, imel je veliko hišo, dvorišče, ogromno živine, denarja je imel toliko, da ga je celo posojal. Nek dan je prišel obresti plačat Jernejev Petrček, ki je bil Kobiljekar je dolžan 200 šmarnic petic. Povedal mu je, da denarja nima, Kobiljekar koliko dober je bil je razumel stisko in mu je pustil obresti. Petrček pa je prihranjeni denar zapil. Kar je pozneje izvedela cela vas in Kobiljekar se je usmilil ljudi.
Potem pa mu je umrl sosed Lovrinček. Vso svoje imetje je zapustil sinu Gregu. Grega je bil prebrisan, prekupčeval je z ovcami in kozami. Nekega dne med novima sosedoma pride do spora zaradi mejnega zemljišča. Kobiljekar je v sili vrgel kamen Gregu v glavo in ta ga je tožil. Kobiljekar je bil obsojen na mesec dni zapora in plačati je moral za bolečino. Ko se je Kobiljekar vrnil v domači kraj je slišal Grega grdo govoriti o sebi, zato ga je tožil nazaj. Grega je Kobiljekarja na sodišču ponižal, saj je povedal vse družinske skrivnosti, tožbo je dobil. Nace je zaradi stroškov in dolga, ki ga je imel z Gregom moral prodati vso živino, kmalu so opazili da otroci delajo, žena je prav tako pomagala in služila denar, sam Nace pa je pijančeval do smrti.
OSEBE:

  • NACE KOBILJEKAR

Premožen kmet, njegovo posestvo je bilo veliko, imel je tudi veliko živine. Rad je videl, da so ga imeli ljudje za gospoda, zato se je želel tudi naučiti pisati. Bil je zelo ponosen na svoje imetje, tako zelo, da je bilo že skoraj preveč. Imel je veliko, in želel je imeti še več, tudi tisti slab košček zemlje, ki ni bil za skoraj nobeno rabo. Na koncu je obubožal in umrl kot pijanec.

  • GREGA
    Bil je prebrisan mladenič, ki je podedoval košček zemlje po očetu. Ta zemlja pa je bila zelo slaba, na njej je rasel samo osat in mah. Grega je vedel, da ta zemlja pripada njemu, Kobiljekar pa je bil prepričan drugače, zato sta se sprla. Denar si je služil s prekupčevanjem koz in ovac.

  • OŽBALT
    Bil je vaški učitelj, ki je poimenoval Kobiljekarja »gospod« ter ga naučil napisati njegovo ime v zameno za to, da se je lahko pri njem dobro najedel in napil.


Pripovedovalec: tretjeosebni in prvoosebni;

Motivi: motiv bogatega posestva, ponosa, pohlepa, prevzetnosti, pretepa;

Tema: kmečka.
JEZIKOVNE ZNAČILNOSTI:

  1. Starinski izrazi:

Katere je smel biti brez greha ponosen-prav na katero je smel biti,

Po sejmovih-po sejmih,

Loček-poltrava, ki raste v slabi zemlji,

Krepel-palica,

Dolžniku-upniki,

Pregledati-spregledati;



  1. Primera: rdeč kot kuhan rak;

  2. Kontrasti: prevzeten bogataš: berač; pavi oblastno razprostirali lepe repove in prav grdo kričali;

  3. Retorika: kako pa se je konečno godilo, to veste predobro vsi;

  4. Stopnjevanje: pravični gospod-silo pravični sodnik, najbolj pravični sodnik-najpravičnejši gospod sodnik;

  5. Ponovitev: berač si, slab berač, ti si berač; gospodje so šeme, velike šeme;

  6. Ironija: Gospod Kobiljekar! Obresti bi vam plačal, gospod Kobiljekar, rad bi jih plačal, ali denarja nimam. Imejte potrpljenje z mano, gospod Kobiljekar, za eno leto še, gospod Kobiljekar, če mi jih že ne pregledate za to leto, gospod Kobiljekar!?,

Takrat pa nam Je pretepal v šoli otroke tisti suhorebrni gospod Ožbalt, tista neizrečena pajčevina, katero je pretila vsaka sapica s kostmi in kožo pomesti do tal;

  1. Mnogovezje: je letal … in kričal in tulil, premerili in pregledali, pretipali in prebrodili glavo;

  2. Inverzija: kruha lačen, pijače žejen, veselja poln;

  3. Baročni elementi: zgradba uvodnega dela z značilnimi pripovednimi prvinami, njihovo razvrstitvijo in končnim moralnim naukom:

Vi vsi veste, kak mož je bil nekdaj stari Kobiljekar!... In takoj bodite čuli, da je prišla kazen tudi nad Kobiljekarja!

Aktanska shema:
Pripovedovalec bralec


Kobiljekar





Boj za posestvo
Kobiljekar Grega, ki se je boril za dediščino

Sovaščani, ki so mu obrnili hrbet



1   2   3   4   5   6


Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©atelim.com 2016
rəhbərliyinə müraciət