Ivan tavčAR: Med gorami

səhifə	4/6
tarix	24.06.2016
ölçüsü	201.5 Kb.

1 2 3 4 5 6

GRIČARJEV BLAŽE

Prva objava je bila v Ljubljanskem zvonu, leta 1888, pod naslovom »Revež. Obraz z loškega pogorja«
VSEBINA
Blaže je bil že kot otrok revež. Zelo se je bal očeta. Kar mu je ukazal, je takoj izpolnil. Z drugimi otroki se ni igral. Poročil se je z Četrtnikovo Luco. Lucin oče in Blažetova mati sta se dogovorila za to poroko. Ko sta se poročila, je Luca imela že štirideset let. Bila je hudobna in slepa na levo oko. Blaže je bil revež v zakonu. Za kruh je moral trdno delati, in tudi tepen je bil velikokrat – tako s strani žene kot s strani tasta. Luca je rodila otroka, vendar je otrok umrl, kar je Blažeta zelo potrlo. Nekega dne je ležal pod macesni, ko je mimo prišla sosedova Ančika, ki je gnala kravo na pašo. Prisedla je k njemu in začela sta se pogovarjata. Opazil je njeno lepoto. Pogovarjala sta se, on se ji je potožil, da ni srečen z Luco, ona pa mu je predlagala, da naj on pretepe njo, ne pa, da se pusti, da je tepen on. Ko je odšla, je želel uresničiti njene predloge, vendar se je spet obrnilo vse proti njemu. Na koncu je bil spet tepen on. Od tedaj je bil tepen skoraj vsak dan. Nekega dne je v gozdu sekal staro smreko. K njemu je prišla Ančika. Potožila sta se eden drugemu, nato pa je Blaže povedal Ančiki, da mu je žal, da ni ona njegova žena. Na dan, ko je bil v vasi semenj, je bila pri Polonovcu veselica. Tam je bilo veliko ljudi, tudi Luca in Blaže. Blaže ni hotel plesati z njo, zato je plesala s sosedom. Mednje je prihitel tudi Štefan Veharček, kateri je nosil s sabo strašno novico. Povedal je, da je Ančika rodila otroka, ter da sta oba umrla, vendar nihče ni vedel, čigav je otrok. Po dolgem prigovarjanju ljudi je vendar povedal, kdo je bil otrokov oče. To pa ni bil nihče drug, kot Gričarjev Blaže. Luca je zakričala, Blaže pa je rekel, da je bila njegova. Luca je silila vanj, zato je vzel steklenico in jo razbil ženi na glavi, nato je odšel, nihče ni vedel, kam. Vsi so mislili, da jo je popihal v Ameriko. Spomladi so ga našli obešenega na drevesu.
PRIPOVEDOVALEC : pripovedovalec je tretjeosebni.

MOTIVI: motiv poroke, hudobne žene, razočaranja, trpljenja, motiv ljubezni, mladega dekleta, smrti pri porodu, poroda, samomora;

TEME:ljubezenska, kmečka
OSEBE

GRIČARJEV BLAŽE: Mamin sinek, ki z dogovorjeno poroko vzame za ženo staro Luco. V zakonu ni sreče, veliko mora delati, prav tako ga pretepajo. Srečo najde ob Ančki. Ko izve, da je umrla, tudi on konča svoje življenje.

LUCA: Stara, grda, samska ženska. Starši ji najdejo moža, Gričarjevega Blažeta. Je hudobna in obrekljiva ženska.

ANČIKA: Prijetno dekle, v katero se zaljubi Blaže, ga vsaj malo osreči. Ob porodu njegovega otroka umre.
SLOGOVNE ZNAČILNOSTI

Starinski izrazi:

Očetna-očetova

Zategadelj-zato

Ženitovanjsko-poročno

Ako-če

Svet-nasvet

Uhital-dohitel

Slabeje-slabše

Primera:

boječe kakor prepelica iz žita; a hodila je kakor belokrilata gos; zardela se je, kakor mak v žitu; nožici kakor dve iglici; jokati prav kakor otrok.

Inverzija:

Sina svojega; rad imeti; pri tleh iz zelenega grma je pokazala taščica rdečkasti vratek svoj.

Ponavljanje:

Čakaj no, čakaj no; da bo zlahka živela, zlahka; bo že bolje, bo že bolje; pustite me, pustite me; čevelj, človeški čevelj.

Vzklik ali eksklamacija

Mati, to so reči, to!, V nebesih ne more biti lepše!

Pretiravanja:

Bila ga je čista in gola ponižnost; se mu je zdela najlepša na zemlji; skoraj čisto beli lasje; kak žita smo imeli; je plela, da sem mislil, saj bo pustila vse prste na njivi.

GRIČARJEV BLAŽE

AKTANTSKA SHEMA

Pripovedovalec Bralec
GRIČARJEV BLAŽE

Biti srečen in ljubljen

Njegovi starši; imajo ga radi, Četrtnikova Luca; ne mara ga in ga

Najdejo mu nevesto; pretepa;

Ančika; ga razume, tolaži in ima rada Lucin oče; ga zmerja in pretepa

Usoda; vzame mu ljubljeno Ančiko in otroka

HOLEKOVA NEŽIKA

Prva objava je bila v Zori, leta 1876, pod naslovom »V gorah. Noveleta, spisal Emil Leon.«

VSEBINA
Na začetku vsakega odlomka ne naveden verz, kateri zajema dogajanje v danem odlomku. Verzi so od nekaterih slovenskih pisateljev.

Na gori cvetlice najzalejše cveto. (Vilhar)
Pripovedovalec opiše pomlad v pogorju. Pred kočo je pletel koše, ko je k njemu prišla Holekova Nežika ter mu prinesla hrano. Ko sta sedela pred hišo, je iz mesta prišel »gosposki človek«. Ustavil se je pri njima. Nežika mu je bila všeč že na prvi pogled. Začel ji je govoriti, da je lepa, ter se ulegel v travo in jo narisal. Ko je Nežika videla svojo podobo na papirju, je stekla domov, gospod pa je odšel nazaj v mesto. Ko je odhajal mimo njene hiše, je odprla okno in gledala za njim.
Verz na začetku poglavja nam pove, da so kmečka dekleta iz pogorja najlepša. Seveda so lepše od mestnih gospodičen. V samem poglavju pa je ta misel lepše in na širše razložena, oziroma opisana.
Pod okencem tam mnogo noč pozdrav, poljub nas vnemal vroč. (Koder)

Pripovedovalec vidi Nežiko, ko pride s škafom k studencu, h kateremu pride tudi gospod iz mesta. Govoril ji je, da se mu je sanjalo o njej. Objemala sta se, vztrajno ji je izpovedoval ljubezen in ji na vse mogoče načine laskal. Pripovedovalec ju je opazoval, nato pa zagledal nekoga ležati v travi. Bil je Gabrčev Tone. Ležal je v travi, s pestmi tolkel ob tla in polglasno preklinjal. Pripovedovalec ga je tolažil, in ga prepričal, da je šel z njim domov. Doma mu je postlal ob peči, vendar je Tone želel iti domov. Pripovedovalec ga je pospremil. Na poti domov sta šla mimo Holekove hiše, ter videla Nežiko in gospoda, kako se pogovarjata pri odprtem oknu. Ko sta ju Nežika in gospod opazila, je Nežika takoj zaprla okno, gospod pa se je odpravil domov. Tone in pripovedovalec sta šla za njim, nakar ga je Tone poklical in želel z njim »poravnati račune«. Vendar ga je gospod položil v travo kot otroka ter odšel. Tone je vstal, se naslonil na smreko ter začel jokati. Pripovedovalec ga je tolažil in uspel ga je prepričati, da je vseeno prespal pri njem.

Verz na začetku tega poglavja pa nam pove, prikaže motiv vasovanja.

Tebe kličejo solzice,

ki pred mano zdaj bežiš,

obledvati moje lice

brez usmiljenja pustiš. (Kastelic)
V tem odlomku izvemo ime gospoda. Njegovo ime je Erazem. Pogosto je prihajal v vas ter v cerkev, kjer je molila Nežika. Na binkoštni ponedeljek so imeli v vasi neke vrste veselico. Pili so in plesali. Nežika je sedela ob očetu. Prišel je tudi gospod Erazem v kmečki obleki. Z Nežiko sta plesala, med plesom ji je ves čas pihal na dušo. Od tedaj je sedela z njim, čeprav to očetu ni ugajalo. Pripovedovalec je sedel s fanti, med katerimi je bil tudi Gabrčev Tone. Plačeval je vino in se opijal. Naslednji dan je pripovedovalec šel v dolino po moko. V Ločilnici je zagledal truplo. Bil je Gabrčev Tone. Gospod Erazem je poleti odšel v mesto, in se ni več vračal. Jeseni je prišla Nežika k pripovedovalcu, bleda in shujšana, da bi napisal pismo Erazmu, da ga zelo pogreša in ga ima rada. Vendar pa odgovora ni bilo. Ljudje so govorili, da ne bo dočakala novega leta.

Verz na začetku poglavja nam pove, da se nam v danem poglavju obeta razočaranje dekleta, da dekle trpi zaradi fanta, in da veliko joka zaradi tega.

Kdo te mene ljubit´ sili? (Prešeren)

Pozimi je Nežika hudo zbolela, toda pomlad jo je pozdravila. Nekega dne je prišel gospod Erazem z drugim dekletom k studencu. Zagledal je Nežiko in pripovedovalca. Vprašal jo je, ali se še ni omožila. Odgovorila mu je, da se še ni in planila v jok. Erazmova spremljevalka jo je tolažila ter pospremila njo in pripovedovalca v njegovo kočo. Erazem pa se je sam vrnil v mesto.

Tudi ta verz nam na začetku poglavja pove vsebino poglavja. Nežika Erazma ne sili, da bi jo moral imeti rad.

Njej konec dal je bolečin. (Stritar)

Nekega dne je prišel gospod Erazem v kočo k pripovedovalcu in ga poslal po Nežiko. Erazem in Nežika sta se dolgo pogovarjala, Nežika je jokala od sreče in naslonila glavo na njegove prsi. Šla je z njim v mesto, tam jo je naredil za gospo in se poročil z njo.

Konec dober, vse dobro. Na koncu fant prekine dekletovo bolečino, se z njo poroči.
OSEBE

HOLEKOVA NEŽIKA

Bila je mlado, preprosto, kmečko in lepo dekle. Zaljubila se je v gospoda Erazma, s katerim se je pozneje tudi poročila. Nežika je bila prijazna in malce naivna, saj je takoj verjela Erazmu, ko jo je prišel snubit.

GOSPOD ERAZEM

Bil je izobražen človek iz mesta. Bil je visok, čeden in močan. Zaljubil se je v kmečko dekle Nežiko.

PRIPOVEDOVALEC

Je starejši moški, v najemu ima Holekovo njivo. Preživlja se s pletenem košev in z delom na njivi.

GABRČEV TONE

Bil je mlad fant, zaljubljen v Nežiko, vendar njegove ljubezni ni uslišala. Od razočaranja veliko pije. Od razočaranja se vrže v reko in utone.
PRIPOVEDOVALEC : Pripovedovalec je prvoosebni.

Motivi: motiv pomladi, delovnega človeka, rudnikov v dolini, mladega dekleta, pletenja košev, gosposkega človeka, prijateljstva, ljubezni, dela, studenca, tovarne, razočaranja, ljubosumnosti, vasovanja, veseljačenja, plesa, popivanja, samomora, obolelega dekleta, snubitve;

Teme: ljubezenska, kmečka
SLOGOVNE ZNAČILNOSTI