G. H. Mead je ločeval V socialnem jazu (identiteti) tri osnovne sestavine procese: Me, jaz I in nadjaz Super ego

205. Glavna značilnost primarnih skupin je močna identifikacija posameznika s skupino.

206. Za male skupine je značilna neposrednost, preglednost in emocionalnost odnosov.

207. Za sekundarne skupine je značilna velika stopnja neformalnosti v odnosih.

208. Kooperativno obnašanje v skupini je odvisno od možnosti sporazumevanja in komuniciranja v skupini.

209. Raziskave kažejo, da je prevladujoči model obnašanja v skupini recipričnost.

210. Za destruktivne skupine je značilna ločenost različnih nivojev želja.

211. Prevladujoče čustvo v destruktivni skupini je strah.

212. Značilni odnosi v destruktivni skupini so: ščitenje, pokroviteljstvo, dominacija, zatiranje.

213. Legitimna moč temelji na identifikaciji podrejene osebe z nosilcem moči.

214. Referenčna moč traja tako dolgo, dokler podrejene osebe sprejemajo norme in vrednote, na katerih ta moč sloni.

215. S simulacijo zaporniške situacije je Zimbardo ugotovil, da je moč neprivlačna za nosilce moči.

216. Raziskave so pokazale, da so moški boljše vodje kot ženske.

217. Dominantnost je odločilna osebnostna lastnost dobrih vodij.

218. Težnjo k uniformnosti pojasnjujejo psihologi z učinki socialne primerjave in vplivi socialnih norm.

219. Množično imitiranje obnašanja modelov v skupinah se imenuje socialna okužba.

220. Zaznavanje je odvisno predvsem od naših izkušenj, trenutnih potreb in interesov.

221. Zaznavanje poleg čistega sprejemanja čutnih dražljajev vključuje še interpretacije teh dražljajev.

222. Zaznavni koncepti in kategorije nam pomagajo reducirati strah pred neznanim.

223. Pri zaznavanju drugih oseb nas vodijo predvsem domneve o intencionalnosti in radialnosti v delovanju drugega.

224. Z raziskavami prvega vtisa v socialni psihologiji se je ukvarjal predvsem Moscovici.

225. Moreno je s sociometričnimi metodami preučeval vpliv prisotnosti drugih oseb na učinkovitost posameznika.

226. Eden osrednjih interesov ljudi pri zaznavanju drugih, je zaznati stopnjo odgovornosti za vedenja in delovanja, ki jih opažajo pri drugih ljudeh.

227. Z izrazom petrificiranost stališč ponazarjamo sposobnost posameznikov, da stališča menjajo.

228. Adorno je s svojo F-skalo meril odnos manjšin do večinskih narodov.

229. Po Adornovih rezultatih je praviloma korelacija med antisemitizmom in splošnim etnocentrizmom negativna.

230. Adornove študije so potrdile hipotezo, da je antidemokratska orientacija bolj značilna za osebnosti z nižjo stopnjo avtoritarnosti.

231. Z izrazom anti-intracepcija označujemo nasprotovanje suubjektivnemu, domišljijskemu, senzibilnemu.

232. Med najbolj vplivnimi dejavniki, ki ves čas določajo nek odnos sta prostor in čas.

233. Privlačnost je emocionalno poudarjeno pozitivno stališče ene osebe do druge.

234. Pri altruizmu gre, zaradi recipročnosti, za nudenje pomoči osebam, ki so odvisne od nas.

235. Eden od zavornih dejavnikov altruizma je domneva o dobro urejenem svetu.

236. Z lestvico socialne distance merimo stopnjo konformnosti med ljudmi.

237. Prve zametke socialnega učenja opazimo že ob vstopu otroka v šolo.

238. Ključno Parsonsovo delo nosi naslov »Homo sociologicus«.

239. Le Bon razlaga fenomen množic s pojmom množične hipoteze, Tard s pojmom socialne sugestije in Freud s pojmom pogojnega refleksa.

240. Kjerkoli je delovanje ene osebe predpostavka za delovanje druge osebe, govorimo konformizmu.

241. Raziskave so pokazale, da avtoritarni način vodenja v bistvu ni nič kaj bolj direktiven kot demokratski.

242. Metodološki relativizem v psihologiji sloni na predpostavki, da naj bi vso družbeno vedenje obravnavali kot rezultat individualnih obnašanj in medosebnih interakcij ljudi.

243. Durkheimova kategorija »kolektivna zavest« je rezultat metodološkega principa imenovanega sociološki holizem.

244. W. Wundt je introspekcijo označeval za subjektivno metodo, ki je neznanstvena.

245. Nomotetične znanosti temeljijo na metodološkem principu razumevanja, idiografske znanosti pa temeljijo na metodološkem principu znanstvene razlage.

246. Teleološka razlaga, skuša pojasniti človeška verovanja, kavzalna pa njegova stališča.

247. K.Holzkamp vpelje v psihologijo pojma emancipatorni in tehnični spoznavni interes.

248. Moscovici opozarja, da naj se psihologija izogiba »odkrivanju globljih vidikov socialne realnosti«.

249. Psihologija ljudstev je pomemben zgodovinski izvor socialne psihologije.

250. Zagovornika ideje o jezikovnem relativizmu kultur sta bila Humbolt in Herder.

251. A.Comte je v duhu svojega pozitivizma zahteval, da se psihologija loči od naravoslovja.

252. G.Cooper je v psihologijo uvedel pojem primarnih skupin.

253. K.Lewin je med drugim uvedel v socialno psihologijo tudi metodološki pristop: akcijski eksperiment.

254. Interpersonalni nivo razlage v psihologiji zajema posameznika in njegovo psihološko reagiranje na vsakovrstne socialne vplive.

255. Predelava informacij je centralna regulativna in adaptivna sposobnost vseh živih bitij.

256. Utemeljiteljica teorije simboličnega interakcionizma je antropolginja in psihologinja M.Mead.

257. Domneve o intencionalnosti, racionalnosti in sinhronem delovanju drugega so pomembni izvor napak v ocenah drugih ljudi.

257. »Halo učinek« je prenašanje govoric od ust do ust.

258. B.F.Skinner je bil med prvimi psihologi, ki so opozarjali, da iz spoznanj o vedenju živali (etologije) ne moremo sklepati na vedenje človeka.

259. Psihoanaliza je vnesla v socialno psihologijo tezo o nujni konfliktnosti človeka.

260. Ono predstavlja pri Freudu ponotranjene družbene norme.

261. K.Lorenz je v svojih raziskavah ugotovil, da agresivnost bolj podlega ustaljenim ritmom kot zadovoljevanje drugih primarnih potreb.

262. Po Eriksonu uspela identiteta jaza omogoča posamezniku, da poveže dotlej nepovezane življenjske segmente v smiselno biografijo.

263. Socialni konstruktivisti tudi duševna stanja posameznika razlagajo kot socialne konstrukte.

264. Proces socialne konstrukcije osebnosti je sestavljen iz socializacije in individualizacije.

265. Uspešna identiteta jeza sloni na ravnotežju osebne in socialne identitete.

266. Čim bolj nekonsistentno je delovanje manjšine, tem večje možnosti vpliva na večino ima.

267. V nejasnih situacijah je stopnja konformizma večja.

268. Preveč prilagojeni govor uporabljajo sigmatizirane osebe, da pokažejo svojo nemoč.

269. Socialna kontrola med osebama je dvostranska, kadar sta osebi v medsebojni odvisnosti.

270. Raziskave kažejo, da dostop do sredstev moči zmanjša potrebo po moči.

271. »Kontrola usode« je prisotna v nekem odnosu tedaj, kadar ena oseba lahko vpliva na rezultate druge, ne glede na to, kaj druga oseba počne.

272. Neka oseba je toliko močnejša glede na drugo osebo, kolikor več je na razpolago alternativnih sredstev za rešitev problema.

273. Učinek socialne primerjave je manjši če je skupina homogena.

274. Najpomembnejša oblika oz. poteza socialne kategorizacije je samokategorizacija subjekta.

275. Identifikacija s skupino skozi termine, ki označujejo določeno skupinsko pripadnost (socialno identiteto) pomeni neke vrste depersonalizacijo.

276. Po Tajflu je proces vzpostavljanja pozitivne razlike osnova za pogost pojav medskupinske diskriminacije.

277. Po Dahrendorfu je homo sociologus teoretični konstrukt, ki razume posameznika kot nosilca socialnih vlog.

278. Po Gregenu je ogledalni jaz nekak odgovor drugih ljudi v socialni interakciji, na vprašanje kaj smo.

279. Po teoriji socialnega kostruktivizma osebe oz. osebnosti ne obstajajo po sebi, temveč le kot jezikovno posredovana forma nanašanja na posameznika.

280. »Liget« je elementarno čustvo, ki pri alpskih narodih združuje čustvo jeze, občutek napora pri trdem delu, občutka, da je nekdo boljši od tebe ali begajoče čustvo zmede.

281. Po Freudu si ljudje v množici namesto svojega lastnega »ideala jaza« postavijo podobo voditelja in njegovo voljo prevzamejo kot svojo.

282. Avtor znane študije o Avtoritarni osebnosti (The Autoritharian Personality) je bil H.Marcuse.

283. Tipičen primer delovanja socialnih stališč sta procesa vsidranja in opredmetenja novih predstav in pojmov v že utrjenem izkustvu.

284. Festinger je ugotovil, da tendenca po primerjanju z drugimi upada premosorazmerno z upadom razlike med lastnimi stališči in stališči drugih.

285. Pri ocenjevanju drugih bolj upoštevamo osebno odgovornost ali osebne značilnosti akterja, pri samoocenjevanju pa bolj upoštevamo okoliščine.

286. Po implicitni teoriji osebnosti se ljudje ravnamo pri sprejemanju in predelavi informacij bolj po logiki motivov in afektov in manj po vnaprejšnjih osebnostnih konceptih.

287. V sodobnih konceptih socialne psihologije velja, da so stališča prirojene dispozicije za določen način obnašanja.

288. Stabilnost stališč vpliva tudi na stabilnost obnašanja.

289. Stališča služijo tudi kot obrambni mehanizmi, ki nas branijo pred negativnimi spoznanji o nas samih.

290. Mnenja vsebujejo kognitivno, emocionalno in konjuktivno komponento.

291. Heider je ugotovil, da skušamo ljudje nenehno vzpostavljati in ohranjati stanje ravnotežja med stališči.

292. W. Wundt je leta 1946 ugotovil, da je ena od najpomembnejših centralnih lastnosti za oblikovanje vtisa o drugih relacija toplo-hladno.

293. Kognitivna shema je kognitivna organizacija znanja o določeni osebi, objektu, dražljaju.

294. Raziskave kažejo, da so avtostereotipi praviloma negativni.

295. Predsodki so stališča, ki so zasnovana na nepreverjenih dejstvih in govoricah.

296. Z izrazom referenčna skupina označujemo socialne skupine, ki se jih izogibamo in z njimi nočemo imeti nobenega stika.

297. Osnovni mehanizem, ki vpliva na oblikovanje predsodkov, je socialna kategorizacija oz. tipizacija.

298. Stigma (po Goffmanu) označuje posameznikovo lastnost, ki jo ima večina in tudi on sam za odklonsko oz. deviantno.

299. Izzivanje strahu pri sprejemniku informacij je močno sredstvo prepričevanja.

301. Z izrazom socialna okužba označujemo množično aktualizacijo latentnih predsodkov.

302. Znane »Študije o avtoriteti in družini« so nastale v okviru projektov t.i. dortmuntske šole.

303. Za najuspešnejšo razlago fenomena agresivnosti velja Heiderjeva teorija ravnotežja.

304. Socialna kontrola pomeni način in stopnjo uresničevanja socialne moči v konkretnih razmerah.

305. Težnja po doseganju uspeha je odvisna od precepcije možnosti uspeha.

306. McClellandova teorija se ukvarja z močjo kot z individualno potrebo.

307. Konformizem pomeni popustljivost pred socialnim pritiskom.

308. Pri bolj ustvarjalnih ljudeh opažamo večjo stopnjo konformnosti.

309. Pojav socialnega vpliva je komplementaren pojavu socialne uniformnosti, ki obvladuje socialno delovanje posameznikov.

310. Avtorica menjalne teorije socialne moči je I .Marcos.

311. Najpreprostejša oblika socialnega vpliva je prisotnost drugih oseb.

312. Negativnemu učinku prisotnost drugih oseb pravimo v psihologiji socialna distanca.

313. Socialna popustljivost je pojav, da se posameznik manj trudi pri reševanju problemov, kadar ve, da individualni prispevki niso strogo določljivi.

314. Po teoriji socialne primerjave se posameznik v negotovih situacijah raje zanaša na lastna stališča in mnenja kot na nepreverjena stališča drugih.

315. Avtor znanega eksperimenta o avtokinetičnem učinku ko je psiholog K.Lewin.

316. Moč referenčnih oseb temelji na identifikaciji posameznika z nosilcem moči.

317. Thibaut in Kelley sta razlikovala med dvema vrstama socialne moči: med kontrolo usode in kontrolo obnašanja.

318. Po Mulderju je socialna moč večdimenzoinalni pojav, ki se razlikuje predvsem glede na karakter moči.

319. Avtor t.i. Milgramovih eksperimentov o poslušnosti avtoritetam je J.P.Poitou.

320. Zimbardov eksperiment simuliranja zaporniške situacije je pokazala, kako so inteligentnejši ljudje v bistvu manj odporni na manipulacije.

321. Maksimiranje socialne kontrole pomeni, da je en partner pripravljen nad drugim izvajati več kontrole, kot je bil sprva voljan, ker opaža, da ima drugi potrebo po podrejanju.

322. Horizontalna dimenzija identitete predstavlja vsakodnevne dejavnosti.

323. Splošni nivo primerjave omogoča preverjanje privlačnosti nekega odnosa na naše dosedanje izkušnje in izoblikovane kriterije (stopnja privlačnosti odnosa).

324. Alternativni nivo primerjave pa predstavlja primerjanje najboljših izmed dostopnih interakcijskih alternativ (odvisnost partnerjev od odnosa).

325. Glavne faze v razvoju odnosa so: izbira, pogajanje, zadolžitev, institucionalizacija ????.

326. Pri razlagi interakcijskih strategij se teoretiki menjalne teorije opirajo zlasti na matematično teorijo iger oz. zapornikovo dilemo.

327. Etični stereotipi so poenostavljene in neutemeljene sodbe o narodih in nacionalni skupini.

328. Značilnost za altruizem zaradi socialne odgovornosti je, da se ljudje, ki so pripravljeni pomagati, počutijo odgovorne za trpljenje žrtve.

329. Referenčna moč traja tako dolgo, dokler podrejena oseba sprejema norme in vrednote, na kateri ta moč sloni.

330. Negovalke v domovih za starejše pogosto uporabljajo preveč prilagojeni govor, s katerim ponižajo pacienta.

331. Stališča vsebujejo kognitivno, emocionalno in dinamično komponento.

332. Stališča, ki so zasnovana na nepreverjenih dejstvih in govoricah, imenujemo predsodki.

333. Dostopnost stališč označuje razliko v hitrosti, s katero smo pripravljeni zavzeti stališče do nekega objekta ali stanja stvari.

334. Sodbe, ki temeljijo na kognitivni komponenti, imenujemo stereotipi.

335. Kellu je ugotovil, da je ena najpomembnejše lastnosti za oblikovanje vtisa o drugih relacija toplo-hladno.

336. Kognitivne sheme objektov so temeljne oblike generalizacije izkustev v objektih.

12. Teorija kognitivne disonance nastopa zgolj na personalnem nivoju razlage.

13. Z izrazom Rosenthalov efekt poimenujemo posebne oblike učinka dejavnosti tistega, ki raziskovalni preizkus vodi in usmerja (vpliv pričakovanj, želja, itd.).

14. Simbolno interakc. Teorija predpostavlja, da so drugi ljudje malo pomembni za oblikovanje posameznikove samoindetifikacje .

15. Socialna interakcija predpostavlja zmožnost ljudi za artikulirano izmenjavo gest, simbolov, formacij in dejanj.

16. Ideja o jezikovnem relativizmi kultur poudarja, da razlike v jezikih ne določajo bistveno razlik v kulturi in zato tudi ne v ljudeh samih.

17. W. Wundt je strogo ločeval med občo psihologijo in med psihologijo ljudstev in samo drugi priznaval svojstva empirične vede.

18. Kognitivno prestrukturiranje pomeni, da z različnimi postopki izključimo, zavrnemo samopodobo, ki nam jo vsiljujejo drugi.

19. Ker je človeška zavestna, namerna dejavnost svobodna, nenapovedljiva in časovno spremenljiva, so takšna tudi socialnopsihološka dejstva, zato je Gergena socialna psihologija historična veda.

20. Leon Festinger je na osnovi Wudntovih raziskav o skupinski dinamiki zgradil svojo teorijo o socialnih procesih primerjave.

21. Stigma označuje, po Goffmanu, takšno posameznikovo lastnost, ki ga loči od večine v skupnosti po tem, da on sam takšne lastnosti ne šteje za odklonsko, deviantno, okolica pa.

22. Ameriški socialni psiholog Gergen je razvil tezo o t.i. zasičenem subjektu.

23. Rosenthalov efekt včasih imenujemo tudi pigmalionski efekt

24. W. Wundt meni, da v psihološkem eksperimentu ne bi smeli nastopati kriteriji manipulativnosti, ponovljivosti in variabilnosti.

25. Behavor. Koncept predpostavlja pojmovanje socialne dejavnosti kot posledice človekovih vrojenih svojstev.

26. Teleološka razlaga temelji na razlogih, kavzalna pa na vzrokih dejanj.

27. W. Wundt je zagovarjal Ehrenfelsovo tezo, da je celota nova kvaliteta, ki naddeterminira dele.

28. V znanem nemškem sporu o pozivitizmu je Karl Popper nasprotoval pozitivističnemu konceptu družboslovne znanosti.

29. Spoznavni teoretik von Wright je celotno tradicijo temeljnih znanstvenih orientacij razdelil na aristotelsko in galilejsko

30. Klaus Holzkamp se je pri izgradnji svoje kritične psihologije naslonil na Habermasov koncept emancipatorične relavance.

33. Po Aschu učinek primarnosti oz. prvega vtisa razpade takoj, ko nastopijo nova, nasprotujoča dejstva.

34. Avtor znane socialnopsihološke teorije kognitivne ravnotežja med stališči je Rainer Werner Fassbinder

35. H. Kelly je proučeval vpliv pričakovanja poskusne osebe na formiranje prvega vtisa.

36. Ash je eksperimentalno proučeval učinek skupinskega pritiska na perceptivne sodbe.

37. Milgramov ekperiment je pokazal, da človek v določenih socialnih situacijah prevzame t.i. agentsko vedenje, ki znižuje obseg avtonomnega presojanja.

38. .Socialna kontrola je sredstvo za izvajanje socialne moči.

39. Budnost v kontekst soc. percepcije pomeni dostopnost posameznika za nove informacije.

40. Referenčne skupine so skupine, ki pomenijo osnovno orientacijo v družbeni stvarnosti ter so osnovni indetifikacijski in modelni sistem za naša ravnanja.

1.Prednost akcijskega eksperimenta je v tem, da ga izvajamo v dobro nadzorovani laboratorijski situaciji in tako ne vpliva na spreminjanje socialnih odnosov raziskovalni skupini.

8.W. McDougal se je uprl prevladujoči instiktivistični psihologiji in tako šteje za začetnika enviromentalistične usmeritve v psihologiji.

12. Z izrazom reaktanca označujemo v soc.psihologiji odpor do socialne moči.