G. H. Mead je ločeval V socialnem jazu (identiteti) tri osnovne sestavine procese: Me, jaz I in nadjaz Super ego

səhifə	2/6
tarix	18.07.2016
ölçüsü	289 Kb.

1 2 3 4 5 6

Socialna in politična psihologija, stara izpitna vprašanja

* Številke strani se nanašajo na knjigo Mirjane Nastran Ule, Temelji socialne psihologije
I.
1. Prednost akcijskega eksperimenta je v tem, da ga izvajamo v dobro nadzorovani laboratorijski situaciji in tako ne vpliva na spreminjanje socialnih odnosov raziskovalni skupini.

NE str. 51

2. Wertheimer, Köhler in Koffka so zagovarjali tezo, da je celota sumativni odnos njenih sestavnih delov.

3. Znani primer Kitty Genovese je potrdil, da se človek v socialno nasičeni situaciji težje odloča za tvegana alturistična dejanja

DA str. 239

4. Za socialno percepcijo sta značilna tudi fenomen budnosti in represije zaznavanja.

DA str. 78

5. Zapornikova dilema je v soc. psihologiji pojem, ki obravnava interakcije v institucijah zaprtega tipa (npr. zapori)

NE str. 205

6. G.H. Mead je ločeval v socialnem jazu (identiteti) tri osnovne sestavine procese: Me, jaz I in nadjaz Super ego.

NE

On razlikuje : mene(Me) ali socialna identiteta, jaz I ali osebna identiteta in refleksivno mišljenje (mene) str. 40

7. Introspekcija kot ena osnovnih metod psihologije pomeni opazovanje drugih oseb, opazovanje zunanje zaznavnosti, ki omogoča opazovalcu spremljati duševna stanja in duševne večih oseb v socialni skupini,

8. W. McDougal se je uprl prevladujoči instiktivistični psihologiji in tako šteje za začetnika enviromentalistične usmeritve v psihologiji.

NE

On je začenik empirične psihologije. Menil je, da instinkti v celoti določajo potek socialnega življenja. str. 50

9. M. Sherif in S.Asch sta z uspešnimi eksperimenti o socialnem zaznavanju uspela narediti socialno interakcijo dostopno psihološkemu eksperimentu.

NE str. 123,124

10. S. Freud je uvedel nov metodološki pristop, imenovan akcijski eksperiment.

11. Kognitivne sheme so kognitivne organizacije znanja o določeni osebi, objektu, socialni situaciji.

DA str. 83

12. Z izrazom reaktanca označujemo v soc.psihologiji odpor do socialne moči.

DA str. 327

13. Optimiranje socialne kontrole pomeni sposobnost odrekanja lastnemu deležu kontrole v korist drugega.

14. Z izrazom konformizem označujemo človekovo popuščanje na socalni pritisk.

15. Z izrazom skupinska kohezivnost označujemo moč s katero skupine vežejo svoje člane.

16. Milgramov eksperiment je pokazal, kako bližina žrtve zmanjšuje človekovo pripravljenost na slepo poslušnost.

DA (Bližja ko je žrtev poskusa, manjša je poslušnost)

17. Moscovici je razvijal koncept socialnega vplivanja kot dvosmernega procesa.

18. Prve raziskave o tipih vodenja je opravil Lewin.

DA str. 388

19. Socialno učenje je nenamerno.

20. Oblike učenja po modelu so: imitacija, identifikacija, učenje vlog.

21. Socialna identiteta po G.H.Mead-u je zavest o pripadnosti skupini.

22.Žrtve diskriminacije pogosto razvijejo samoponižujoče se vzorce obnašanja.

DA str. 184

23. Milgramovi eksperimenti so opozorili na veliko pripravljenost ljudi za podrejenje avtoritetam.

DA
24. Glavna značilnost referenčnih skupin je močna identifikacija posameznika s skupino.

str. 123, 177, 368, 370, 410

25. Referenčna moč traja tako dolgo, dokler podrejene osebe sprejemajo norme in vrednote, na katerih ta moč sloni.

str. 308

26. S simulacijo zaporniške situacije je Zimbardo ugotovil, da je moč privlačna za nosilce moči.
DA str. 324

27. Dominantnost je odločilna osebnostna lastnost dobrih vodij.

str. 386
II.
1. Z izrazom reaktanca označujemo v socialni psihologiji privlačnost socialne moči:
NE

2. Maksimiranje socialne kontrole pomeni sposobnost odrekanja lastnemu deležu socialne kontrole v kontrole v korist drugega:

3. Z izrazom konformizem označujemo človekovo odpornost na socialni pritisk:

4. Dejavnike konformizma delimo običajno na: situacijske, osebnostne in dedne

NE (niso dedne)

5. Z izrazom skupinska kohezivnost označujemo moč, s katero skupine vežejo svoje člane

6. Milgramov eksperiment je lepo dokazal, kako bližina žrtve poveča človekovo pripravljenost na slepo poslušnost:

7. Moscovici je razvil koncept socialnega vplivanja kot dvosmernega koncepta

8. Prve raziskave o tipih vodenja je opravil G. Allport

NE (Lewin)

9. Freudov eksperiment o zaznavanju velikosti pod vplivom skupinskega pritiska so potrdile tudi številne druge raziskave:

NE (Aschew)

10. Moscovici ugotavlja, da je pogoj za vpliv manjšine na večino v konsistentnosti obnašanja manjšine

11. Socialno učenje je namerno, motivirano in ga spremlja velik intelektualni napor

NE (nenamerno)

12. Oblike učenja po modelu so: Imitacija, identifikacija, učenje vlog

13. Socialna identiteta po Meedu je zavest o pripadnosti skupini:

NE (Tajpel)

14. Kriza identitete v mladosti karakterizira nasprotje med potrditvijo identitete jaza in difuzijo identitete:

15. Horizontalna dimenzija identitete predstavlja osebnostni razvoj posameznika skozi njegovo biografijo

NE (vertikalna)

16. Za sodobno družino je značilen podaljšan simbiotični odnos med starši in otroci:

17. Najpomembnejša dejavnika pri vzpostavljanju medosebnih odnosov sta bližina in podobnost:

18. Od potrditev drugih so posebno odvisne osebe z visoko stopnjo samospoštovanja:

19. Samorazkrivanje v odnosih pripomore k intimnosti odnosov:

20. Alternativni nivo primerjave omogoča preverjanje privlačnosti nekega odnosa glede na naše dosedanje izkušnje in izoblikovane kriterije:

NE (splošni nivo)

21. Glavne faze v razvoju odnosa so: Izbira, interpretacija, recipročnost, insttitucionalizacija:

NE (pogajanje, zadolžitev, institucionalizacija)

22. Pri razlagi interakccijskih strategij se teoretiki menjalne teorije interakcij opirajo zlasti na Milgramove eksperimente:

NE (Newcome)

23. Splošni nivo primerjave je meja privlačnosti odnosa, alternativni nivo primerjave pa mera odvisnosti partnerja od odnosa:

24. Po teoriji kognitivne disonance partnerji težijo k redukciji neskladnosti med svojim obnašanjem in stališči.

25. Najpomembnejši kognitivni procesi pri oblikovanju predsodkov so generalizacija, podarjanje, določenih značilnosti objektov, vrednostno ocenjevanje, selektivnost v zaznavanju

26. Ameriški socialni psiholog Gergen je razvil tezo o t.i. zasičenem subjektu

DA str. 488
27. Klaus Holzkamp se je pri izgradnji svoje kritične psihologije naslonil na Habermasov koncept emancipatorične relavance.
DA
28. W. Wundt je zagovarjal Ehrenfelsovo tezo, da je celota nova kvaliteta, ki naddeterminira dele.
NE str. 11, 12

III.
1. Prednost akcijskega eksperimenta je v tem, da ga izvajamo v dobro nadzorovani laboratorijski situaciji in tako ne vpliva na spreminjanje socialnih odnosov raziskovalni skupini.

NE str. 1,51

2. Wertheimer, Köhler in Koffka so zagovarjali tezo, da je celota sumativni odnos njenih sestavnih delov.

3. Znani primer Kitty Genovese je potrdil, da se človek v socialno nasičeni situaciji težje odloča za tvegana alturistična dejanja

DA str. 1, 239

4. Za socialno percepcijo sta značilna tudi fenomen budnosti in represije zaznavanja.

DA str. 78

5. Zapornikova dilema je v soc. psihologiji pojem, ki obravnava interakcije v institucijah zaprtega tipa (npr. zapori)

6. G.H. Mead je ločeval v socialnem jazu (identiteti) tri osnovne sestavine procese: Me, jaz I in nadjaz Super ego.

NE

On razlikuje : mene(Me) ali socialna identiteta, jaz I ali osebna identiteta in refleksivno mišljenje (mene) - str.48

8. W. McDougal se je uprl prevladujoči instiktivistični psihologiji in tako šteje za začetnika enviromentalistične usmeritve v psihologiji.

NE

On je začenik empirične psihologije. Menil je, da instinkti v celoti določajo potek socialnega življenja.

9. M. Sherif in S.Asch sta z uspešnimi eksperimenti o socialnem zaznavanju uspela narediti socialno interakcijo dostopno psihološkemu eksperimentu.

DA str. 123, 124

10. S. Freud je uvedel nov metodološki pristop, imenovan akcijski eksperiment.

NE
11. Kognitivne sheme so kognitivne organizacije znanja o določeni osebi, objektu, socialni situaciji.

DA str. 83

12. Teorija kognitivne disonance nastopa zgolj na personalnem nivoju razlage.

DA str. 147
13. Z izrazom Rosenthalov efekt poimenujemo posebne oblike učinka dejavnosti tistega, ki raziskovalni preizkus vodi in usmerja (vpliv pričakovanj, želja, itd.).
DA
14. Simbolno interakc. teorija predpostavlja, da so drugi ljudje malo pomembni za oblikovanje posameznikove samoindetifikacje .
NE str. 212
15. Socialna interakcija predpostavlja zmožnost ljudi za artikulirano izmenjavo gest, simbolov, formacij in dejanj.
NE str. 29
16. Ideja o jezikovnem relativizmi kultur poudarja, da razlike v jezikih ne določajo bistveno razlik v kulturi in zato tudi ne v ljudeh samih.
NE str. 45
17. W. Wudnt je strogo ločeval med občo psihologijo in med psihologijo ljudstev in samo drugi priznaval svojstva empirične vede.
NE str. 46
18. Kognitivno prestrukturiranje pomeni, da z različnimi postopki izključimo, zavrnemo samopodobo, ki nam jo vsiljujejo drugi.
DA str. 481
19. Ker je človeška zavestna, namerna dejavnost svobodna, nenapovedljiva in časovno spremenljiva, so takšna tudi socialnopsihološka dejstva, zato je Gergena socialna psihologija historična veda.
str. 63
20. Leon Festinger je na osnovi Wudntovih raziskav o skupinski dinamiki zgradil svojo teorijo o socialnih procesih primerjave.
NE str. 91
21. Stigma označuje, po Goffmanu, takšno posameznikovo lastnost, ki ga loči od večine v skupnosti po tem, da on sam takšne lastnosti ne šteje za odklonsko, deviantno, okolica pa.
NE str. 186
22. Ameriški socialni psiholog Gergen je razvil tezo o t.i. zasičenem subjektu.
DA str. 488
23. Rosenthalov efekt včasih imenujemo tudi pigmalionski efekt
DA
24. W. Wundt meni, da v psihološkem eksperimentu ne bi smeli nastopati kriteriji manipulativnosti, ponovljivosti in variabilnosti.

25. Behavor. koncept predpostavlja pojmovanje socialne dejavnosti kot posledice človekovih vrojenih svojstev.

NE str. 38
26. Teleološka razlaga temelji na razlogih, kavzalna pa na vzrokih dejanj.
DA str. 21
27. W. Wundt je zagovarjal Ehrenfelsovo tezo, da je celota nova kvaliteta, ki naddeterminira dele.
DA str. 11, 12
28. V znanem nemškem sporu o pozivitizmu je Karl Popper nasprotoval pozitivističnemu konceptu družboslovne znanosti.
NE
29. Spoznavni teoretik von Wright je celotno tradicijo temeljnih znanstvenih orientacij razdelil na aristotelsko in galilejsko

30. Klaus Holzkamp se je pri izgradnji svoje kritične psihologije naslonil na Habermasov koncept emancipatorične relavance.

NE
31. Wundtov introspektivizem je predpostavljal naravoslovni koncept psihologije.
DA str. 19
32. L Wigotski je proučeval spremenljivko toplo-hladno v prvem vtisu o osebah.
NE str. 79, 82
33. Po Aschu učinek primarnosti oz. prvega vtisa razpade takoj, ko nastopijo nova, nasprotujoča dejstva.
NE str. 81
34. Avtor znane socialnopsihološke teorije kognitivne ravnotežja med stališči je Rainer Werner Fassbinder
NE str. 145
35. H. Kelly je proučeval vpliv pričakovanja poskusne osebe na formiranje prvega vtisa.
DA str. 81
36. Ash je eksperimentalno proučeval učinek skupinskega pritiska na perceptivne sodbe.
DA str. 338
37. Milgramov ekperiment je pokazal, da človek v določenih socialnih situacijah prevzame t.i. agentsko vedenje, ki znižuje obseg avtonomnega presojanja.
DA str. 364
38. Socialna kontrola je sredstvo za izvajanje socialne moči.
DA str. 363
39. Budnost v kontekst soc. percepcije pomeni dostopnost posameznika za nove informacije.
DA str. 78
40. Referenčne skupine so skupine, ki pomenijo osnovno orientacijo v družbeni stvarnosti ter so osnovni indetifikacijski in modelni sistem za naša ravnanja.

DA str. 368
IV.
1. Z izrazom reaktanca označujemo v socialni psihologiji privlačnost socialne moči:
NE- odpor ljudi do oženja njihove svobode.

2. Maksimiranje socialne kontrole pomeni sposobnost odrekanja lastnemu deležu socialne kontrole v korist drugega:

NE- optimiranje

3. Z izrazom konformizem označujemo človekovo odpornost na socialni pritisk:

NE- je zavestno sprejemanje večinskih ali vladajočih norm obnašanja čeprav nasprotujejo osebnim stališčem in željam posameznika

4. Dejavnike konformizma delimo običajno na: situacijske, osebnostne in dedne

NE-(samo na prva dva, dedne ne spadajo sem)

5. Z izrazom skupinska kohezivnost označujemo moč, s katero skupine vežejo svoje člane

6. Milgramov eksperiment je lepo dokazal, kako bližina žrtve poveča človekovo pripravljenost na slepo poslušnost:

7. Freudov eksperiment o zaznavanju velikosti pod vplivom skupinskega pritiska so potrdile tudi številne druge raziskave:

NE- Aschev eksperiment

8. Moscovici ugotavlja, da je pogoj za vpliv manjšine na večino v konsistentnosti obnašanja manjšine

9. Socialno učenje je namerno, motivirano in ga spremlja velik intelektualni napor

NE(nenamerno)

10. Kriza identitete v mladosti karakterizira nasprotje med potrditvijo identitete jaza in difuzijo identitete:

11. Horizontalna dimenzija identitete predstavlja osebnostni razvoj posameznika skozi njegovo biografijo

NE-(vertikalna)

12. Za sodobno družino je značilen podaljšan simbiotični odnos med starši in otroci:

13. Najpomembnejša dejavnika pri vzpostavljanju medosebnih odnosov sta bližina in podobnost:
DA

14. Od potrditev drugih so posebno odvisne osebe z visoko stopnjo samospoštovanja:

15. Alternativni nivo primerjave omogoča preverjanje privlačnosti nekega odnosa glede na naše dosedanje izkušnje in izoblikovane kriterije:

NE(splošni nivo), alternativni nivo primerjave je merilo odvisnosti partnerjev od odnosa.

16. Glavne faze v razvoju odnosa (interakcije) so: Izbira, interpretacija, recipročnost, insttitucionalizacija:

NE- izbira, pogajanje, sporazum, zadolžitev, institucionalizacija

17. Pri razlagi interakcijskih strategij se teoretiki menjalne teorije interakcij opirajo zlasti na Milgramove eksperimente:

NE(Newcome)

18. Splošni nivo primerjave je meja privlačnosti odnosa, alternativni nivo primerjave pa mera odvisnosti partnerja od odnosa:

19. Po teoriji kognitivne disonance partnerji težijo k redukciji neskladnosti med svojim obnašanjem in stališči

NE- festingerjeva teorija. Ljudje težimo h kognitivnemu ravnotežju pa tudi k ravnotežju med emotivnimi in kognitivnimi komponentami stališč. Kar je opisano je neskladje.

20. Najpomembnejši kognitivni procesi pri oblikovanju predsodkov so generalizacija, podarjanje, določenih značilnosti objektov, vrednostno ocenjevanje, selektivnost v zaznavanju

DA
21. Teorija kognitivne disonance nastopa zgolj na personalnem nivoju razlage.

DA- Festinger- pomeni, da imamo dve kogniciji, kjer iz ene izhaja nasprotje drugi kogniciji
22. Z izrazom Rosenthalov efekt poimenujemo posebne oblike učinka dejavnosti tistega, ki raziskovalni preizkus vodi in usmerja (vpliv pričakovanj, želja, itd.).

DA- včasih ga poimenujemo tudi pigmalionski efekt, je posebna oblika učinka dejavnosti tistega, ki preizkus vodi in usmerja, ki se manifestira v težko kontroliranih in zaznanih vplivih pričakovanj, želja, usmerjeno oblikovanih hipotez izvajalca eksperimenta na eksperimentalne izide. Izvajalec nezavedno tako dizajnira in prilagaja raziskovalni postopek, da dobi tisti rezultat ki ga pričakuje.
23. Simbolno interakc. Teorija predpostavlja, da so drugi ljudje malo pomembni za oblikovanje posameznikove samoindetifikacje .

NE- poudarja tudi pomen drugega za posameznikovo samoidentifikacijo.
24. Socialna interakcija predpostavlja zmožnost ljudi za artikulirano izmenjavo gest, simbolov, formacij in dejanj.

DA- Sklop kompleksnih izmenjav različnih medsebojnih dejanj in vplivov posameznikov.
25. Ideja o jezikovnem relativizmi kultur poudarja, da razlike v jezikih ne določajo bistveno razlik v kulturi in zato tudi ne v ljudeh samih.

NE- Humboldtova in Herderjeva ideja o jezikovnem relativizmu kultur, poudarja da razlike v jezikih bistveno določajo razlike v kulturi in zato v ljudeh samih.
26. W. Wundt je strogo ločeval med občo psihologijo in med psihologijo ljudstev in samo drugi priznaval svojstva empirične vede.

NE- Začetnik znanstvene psihologije. Strogo je ločeval občo psihologijo od psihologije ljudstev. Obča psihologija je zanj empirična veda. Psihologija ljudstev pa se ukvarja s človekom kot članom neke kulture in naroda, a ima povsem druge, recimo hermenevtske metode.
27. Kognitivno prestrukturiranje pomeni, da z različnimi postopki izključimo, zavrnemo samopodobo, ki nam jo vsiljujejo drugi.

DA
28. Ker je človeška zavestna, namerna dejavnost svobodna, nenapovedljiva in časovno spremenljiva, so takšna tudi socialnopsihološka dejstva, zato je Gergena socialna psihologija historična veda.

DA
29. Leon Festinger je na osnovi Wudntovih raziskav o skupinski dinamiki zgradil svojo teorijo o socialnih procesih primerjave.

NE- na osnovi raziskav Kurta Lewina o skupinski dinamiki
30. Stigma označuje, po Goffmanu, takšno posameznikovo lastnost, ki ga loči od večine v skupnosti po tem, da on sam takšne lastnosti ne šteje za odklonsko, deviantno, okolica pa.

NE- označuje, takšmo posameznikovo lastnost, ki ga loči od večine v skupnosti, tako da ima večina in tudi on sam to lastnost za odklonsko, deviantno.
31. Ameriški socialni psiholog Gergen je razvil tezo o t.i. zasičenem subjektu.

DA
32. Rosenthalov efekt včasih imenujemo tudi pigmalionski efekt

DA
33. W. Wundt meni, da v psihološkem eksperimentu ne bi smeli nastopati kriteriji manipulativnosti, ponovljivosti in variabilnosti.

NE
34. Behavor. Koncept predpostavlja pojmovanje socialne dejavnosti kot posledice človekovih vrojenih svojstev.

NE
35. Teleološka razlaga temelji na razlogih, kavzalna pa na vzrokih dejanj.

DA- kavzalna ali vzročna
36. W. Wundt je zagovarjal Ehrenfelsovo tezo, da je celota nova kvaliteta, ki naddeterminira dele.

NE
37. V znanem nemškem sporu o pozivitizmu je Karl Popper nasprotoval pozitivističnemu konceptu družboslovne znanosti.

NE
38. Spoznavni teoretik von Wright je celotno tradicijo temeljnih znanstvenih orientacij razdelil na aristotelsko in galilejsko

DA
39. Klaus Holzkamp se je pri izgradnji svoje kritične psihologije naslonil na Habermasov koncept emancipatorične relavance.

40. Wundtov introspektivizem je predpostavljal naravoslovni koncept psihologije.

41. L Wigotski je proučeval spremenljivko toplo-hladno v prvem vtisu o osebah.

NE- H. Kelly
42. Po Aschu učinek primarnosti oz. prvega vtisa razpade takoj, ko nastopijo nova, nasprotujoča dejstva.

NE
43. Avtor znane socialnopsihološke teorije kognitivne ravnotežja med stališči je Rainer Werner Fassbinder

NE
44. H. Kelly je proučeval vpliv pričakovanja poskusne osebe na formiranje prvega vtisa.

DA
45. Ash je eksperimentalno proučeval učinek skupinskega pritiska na perceptivne sodbe.

DA
46. Milgramov ekperiment je pokazal, da človek v določenih socialnih situacijah prevzame t.i. agentsko vedenje, ki znižuje obseg avtonomnega presojanja.

DA

47. .Socialna kontrola je sredstvo za izvajanje socialne moči.

DA- izvajamo nadzor nad uresničevanjem moči v konkretnih razmerah. Z njo ugotavljamo ali podrejeni socialni subjekti delujejo v okviru pričakovanj oziroma domnevnih vzorcev socialnega delovanja, ki jih defini5ra ali reprezentira nosilec socialne moče.
48. Budnost v kontekst soc. percepcije pomeni dostopnost posameznika za nove informacije.

DA
49. Referenčne skupine so skupine, ki pomenijo osnovno orientacijo v družbeni stvarnosti ter so osnovni indetifikacijski in modelni sistem za naša ravnanja.

DA- pojem referenčnih ali primarnih skupin razvil Cooley. So skupine ki so bile ali so najpomembnejše za razvoj posameznika, na primer družina. So hranilna sila človeške narave. V njih nastajajo osebna vodila, vrednote posameznika, tu se oblikuje zavest in nezavedno.
50. Prednost akcijskega eksperimenta je v tem, da ga izvajamo v dobro nadzorovani laboratorijski situaciji in tako ne vpliva na spreminjanje socialnih odnosov raziskovalni skupini.
NE- LEWIN- namesto laboratorijskega eksperimenta v umetnih pogojih je uvedel raziskovanje ki naj bi obenem sprožilo tudi spreminjanje socialnih odnosov v raziskovalnih skupinah.

51. Wertheimer, Köhler in Koffka so zagovarjali tezo, da je celota sumativni odnos njenih sestavnih delov.

NE- Gestaltpsihološka šola:predmet njihovega raziskovalnega interesa je celota; Metodološki pristop pa bi lahko označili kot eksperimentalno fenomenološki. Gestalt psihološka orientacija izhaja iz teze, da je celota vsota plus dodatno naddeterminirano svojstvo celote.

52. Znani primer Kitty Genovese je potrdil, da se človek v socialno nasičeni situaciji težje odloča za tvegana altruistična dejanja

DA- Čeprav je klicala na pomoč ko jo je napadel morilec ji ljudje niso pomagali. Številni so opazovali to početje izza svojih zastrtih oken. Ker je bilo veliko prisotnih, se je vsak skril za odgovornost drugih.

53. Za socialno percepcijo sta značilna tudi fenomen budnosti in represije zaznavanja.

54. Zapornikova dilema je v soc. psihologiji pojem, ki obravnava interakcije v institucijah zaprtega tipa (npr. zapori)

NE- Zapornikova dilema: dve osebi sta obtoženi da sta zgrešili neko kriminalno dejanje. Sodnik je prepričan o njuni krivdi, a zanjo nima dovolj dokazov. Zato da vsaki od njiju dve možnosti- da dejanje prizna ali da ga ne prizna.

55. G.H. Mead je ločeval v socialnem jazu (identiteti) tri osnovne sestavine procese: Me, jaz I in nadjaz Super ego.

NE- ON JE RAZLIKOVAL: mene (Me) ali socialna identiteta, jaz (I) ali osebna identiteta in refleksivno mišljenje (mind)

56. Introspekcija kot ena osnovnih metod psihologije pomeni opazovanje drugih oseb, opazovanje zunanje zaznavnosti, ki omogoča opazovalcu spremljati duševna stanja in duševne večih oseb v socialni skupini,

NE
57. W. McDougal se je uprl prevladujoči instiktivistični psihologiji in tako šteje za začetnika enviromentalistične usmeritve v psihologiji.

NE- On je začenik empirične psihologije. Oprl se je na teorijo o prirojenih instinktih človeka. Menil je da instinkti v celoti določajo tudi potek socialnega življenja ljudi, le da so pri vsakem posamezniku na poseben način povezani med seboj.

58. M. Sherif in S.Asch sta z uspešnimi eksperimenti o socialnem zaznavanju uspela narediti socialno interakcijo dostopno psihološkemu eksperimentu.

NE
59. S. Freud je uvedel nov metodološki pristop, imenovan akcijski eksperiment.
NE- uvedel ga je Lewin

60. Kognitivne sheme so kognitivne organizacije znanja o določeni osebi, objektu, socialni situaciji.

DA str. 83
61. Z izrazom reaktanca označujemo v soc.psihologiji odpor do socialne moči.
DA- odpor ljudi do oženja njihove svobode. Večji ko je pritisk na svobodo posameznikov, večji je njihov odpor pritisku. str. 327

62. Optimiranje socialne kontrole pomeni sposobnost odrekanja lastnemu deležu kontrole v korist drugega.

DA str. 333

63. Z izrazom konformizem označujemo človekovo popuščanje na socalni pritisk.

DA str. 338

64. Z izrazom skupinska kohezivnost označujemo moč s katero skupine vežejo svoje člane.

65. Milgramov eksperiment je pokazal, kako bližina žrtve zmanjšuje človekovo pripravljenost na slepo poslušnost.

66. Moscovici je razvijal koncept socialnega vplivanja kot dvosmernega procesa.

DA- Ko govorimo o socialnem vplivu, mislimo vedno na obojestranski proces. Začetnik teorije socialnih reprezentacij. Meni da so posamezniki in skupine aktivni sprejemniki, kreatorji socialnih interakcij in jih tudi sporočajo drug drugemu.

67. Prve raziskave o tipih vodenja je opravil Lewin.

DA str. 388

68. Socialno učenje je nenamerno.

69. Oblike učenja po modelu so: imitacija, identifikacija, učenje vlog.

70. Socialna identiteta po G.H.Mead-u je zavest o pripadnosti skupini.

NE(Tajpel)- socialna identiteta (mene) je opredeljena podobno kot Cooleyev ogledalni jaz in Jamesovo sebstvo. Sebstvo zajema vse kar osebno pripada posamezniku, vse čemur lahko reče to je moje. Deli ga glede na vidike, ki pripadajo različnim skupinam, v katere spada posameznik.
Meadovo teorijo imenujemo tudi SIMBOLIČNI INTERAKCIONIZEM. str. 160, 476

71. Žrtve diskriminacije pogosto razvijejo samoponižujoče se vzorce obnašanja.

DA - RAzvijejo se občutki manjvrednosti in neadekvatnosti. Pogosto se začne obnašati v skladu s predsodki drugih o njej, torej kazati znake, ki drugim dajejo opravičilo, da nadaljujejo diskriminacijo do nje. str. 184

72. Milgramovi eksperimenti so opozorili na veliko pripravljenost ljudi za podrejanje avtoritetam.

DA str. 347

73. Glavna značilnost referenčnih skupin je močna identifikacija posameznika s skupino.

DA str. 123, 177, 368, 370, 410

74. Referenčna moč traja tako dolgo, dokler podrejene osebe sprejemajo norme in vrednote, na katerih ta moč sloni.

DA str. 308

75. S simulacijo zaporniške situacije je Zimbardo ugotovil, da je moč privlačna za nosilce moči.

DA str. 324

76. Dominantnost je odločilna osebnostna lastnost dobrih vodij.

NE- JE ena od lastnosti dobrih vodij. str. 386, 384

1 2 3 4 5 6