G. H. Mead je ločeval V socialnem jazu (identiteti) tri osnovne sestavine procese: Me, jaz I in nadjaz Super ego

161. Stališča vsebujejo kognitivno, emocionalno in dinamično komponento.

162. Stališča, ki so zasnovana na nepreverjenih dejstvih in govoricah, imenujemo predsodki.

163. Dostopnost stališč označuje razliko v hitrosti, s katero smo pripravljeni zavzeti stališče do nekega objekta ali stanja stvari.

164. Sodbe, ki temeljijo na kognitivni komponenti, imenujemo stereotipi.

165. Kellu je ugotovil, da je ena najpomembnejše lastnosti za oblikovanje vtisa o drugih relacija toplo-hladno.

1. Prednost akcijskega eksperimenta je v tem, da ga izvajamo v dobro nadzorovani laboratorijski situaciji in tako ne vpliva na spreminjanje socialnih odnosov raziskovalni skupini.

2. Wertheimer, Köhler in Koffka so zagovarjali tezo, da je celota sumativni odnos njenih sestavnih delov.

3. Znani primer Kitty Genovese je potrdil, da se človek v socialno nasičeni situaciji težje odloča za tvegana alturistična dejanja

4. Za socialno percepcijo sta značilna tudi fenomen budnosti in represije zaznavanja.

5. Zapornikova dilema je v soc. psihologiji pojem, ki obravnava interakcije v institucijah zaprtega tipa (npr. zapori)

6. G.H. Mead je ločeval v socialnem jazu (identiteti) tri osnovne sestavine procese: Me, jaz I in nadjaz Super ego.

7. Introspekcija kot ena osnovnih metod psihologije pomeni opazovanje drugih oseb, opazovanje zunanje zaznavnosti, ki omogoča opazovalcu spremljati duševna stanja in duševne večih oseb v socialni skupini,

8. W. McDougal se je uprl prevladujoči instiktivistični psihologiji in tako šteje za začetnika enviromentalistične usmeritve v psihologiji.

9. M. Sherif in S. Asch sta z uspešnimi eksperimenti o socialnem zaznavanju uspela narediti socialno interakcijo dostopno psihološkemu eksperimentu.

10. S. Freud je uvedel nov metodološki pristop, imenovan akcijski eksperiment.

11. Kognitivne sheme so kognitivne organizacije znanja o določeni osebi, objektu, socialni situaciji.

12. Z izrazom reaktanca označujemo v soc. psihologiji odpor do socialne moči.

13. Optimiranje socialne kontrole pomeni sposobnost odrekanja lastnemu deležu kontrole v korist drugega.

14. Z izrazom konformizem označujemo človekovo popuščanje na socalni pritisk.

15. Z izrazom skupinska kohezivnost označujemo moč s katero skupine vežejo svoje člane.

16. Milgramov eksperiment je pokazal, kako bližina žrtve zmanjšuje človekovo pripravljenost na slepo poslušnost.

17. Moscovici je razvijal koncept socialnega vplivanja kot dvosmernega procesa.

18. Prve raziskave o tipih vodenja je opravil Lewin.

19. Socialno učenje je nenamerno.

20. Oblike učenja po modelu so: imitacija, identifikacija, učenje vlog.

21. Socialna identiteta po G.H.Mead-u je zavest o pripadnosti skupini.

22.Žrtve diskriminacije pogosto razvijejo samoponižujoče se vzorce obnašanja.

23. Milgramovi eksperimenti so opozorili na veliko pripravljenost ljudi za podrejenje avtoritetam.

24. Glavna značilnost referenčnih skupin je močna identifikacija posameznika s skupino.

25. Referenčna moč traja tako dolgo, dokler podrejene osebe sprejemajo norme in vrednote, na katerih ta moč sloni.
26. S simulacijo zaporniške situacije je Zimbardo ugotovil, da je moč privlačna za nosilce moči.

27. Dominantnost je odločilna osebnostna lastnost dobrih vodij.

29. Maksimiranje socialne kontrole pomeni sposobnost odrekanja lastnemu deležu socialne kontrole v kontrole v korist drugega:

30. Z izrazom konformizem označujemo človekovo odpornost na socialni pritisk:

31. Dejavnike konformizma delimo običajno na: situacijske, osebnostne in dedne

32. Z izrazom skupinska kohezivnost označujemo moč, s katero skupine vežejo svoje člane

33. Milgramov eksperiment je lepo dokazal, kako bližina žrtve poveča človekovo pripravljenost na slepo poslušnost:

34. Moscovici je razvil koncept socialnega vplivanja kot dvosmernega koncepta

35. Prve raziskave o tipih vodenja je opravil G. Allport

36. Freudov eksperiment o zaznavanju velikosti pod vplivom skupinskega pritiska so potrdile tudi številne druge raziskave:

37. Moscovici ugotavlja, da je pogoj za vpliv manjšine na večino v konsistentnosti obnašanja manjšine

38. Socialno učenje je namerno, motivirano in ga spremlja velik intelektualni napor

39. Oblike učenja po modelu so: Imitacija, identifikacija, učenje vlog

40. Socialna identiteta po Meedu je zavest o pripadnosti skupini:

41. Kriza identitete v mladosti karakterizira nasprotje med potrditvijo identitete jaza in difuzijo identitete:

42. Horizontalna dimenzija identitete predstavlja osebnostni razvoj posameznika skozi njegovo biografijo

43. Za sodobno družino je značilen podaljšan simbiotični odnos med starši in otroci:

44. Najpomembnejša dejavnika pri vzpostavljanju medosebnih odnosov sta bližina in podobnost:

45. Od potrditev drugih so posebno odvisne osebe z visoko stopnjo samospoštovanja:

46. Samorazkrivanje v odnosih pripomore k intimnosti odnosov:

47. Alternativni nivo primerjave omogoča preverjanje privlačnosti nekega odnosa glede na naše dosedanje izkušnje in izoblikovane kriterije:

48. Glavne faze v razvoju odnosa so: Izbira, interpretacija, recipročnost, insttitucionalizacija:

49. Pri razlagi interakccijskih strategij se teoretiki menjalne teorije interakcij opirajo zlasti na Milgramove eksperimente:

50. Splošni nivo primerjave je meja privlačnosti odnosa, alternativni nivo primerjave pa mera odvisnosti partnerja od odnosa:

51. Po teoriji kognitivne disonance partnerji težijo k redukciji neskladnosti med svojim obnašanjem in stališči.

52. Najpomembnejši kognitivni procesi pri oblikovanju predsodkov so generalizacija, podarjanje, določenih značilnosti objektov, vrednostno ocenjevanje, selektivnost v zaznavanju

53. Ameriški socialni psiholog Gergen je razvil tezo o t.i. zasičenem subjektu

54. Klaus Holzkamp se je pri izgradnji svoje kritične psihologije naslonil na Habermasov koncept emancipatorične relavance.

55. W. Wundt je zagovarjal Ehrenfelsovo tezo, da je celota nova kvaliteta, ki naddeterminira dele. (Str. 11, 12)

56. Prednost akcijskega eksperimenta je v tem, da ga izvajamo v dobro nadzorovani laboratorijski situaciji in tako ne vpliva na spreminjanje socialnih odnosov raziskovalni skupini.

57. Wertheimer, Köhler in Koffka so zagovarjali tezo, da je celota sumativni odnos njenih sestavnih delov.

58. Znani primer Kitty Genovese je potrdil, da se človek v socialno nasičeni situaciji težje odloča za tvegana alturistična dejanja

59. Za socialno percepcijo sta značilna tudi fenomen budnosti in represije zaznavanja. (Str. 78)

60. Zapornikova dilema je v soc. psihologiji pojem, ki obravnava interakcije v institucijah zaprtega tipa (npr. zapori)

61. G.H. Mead je ločeval v socialnem jazu (identiteti) tri osnovne sestavine procese: Me, jaz I in nadjaz Super ego.

62. Introspekcija kot ena osnovnih metod psihologije pomeni opazovanje drugih oseb, opazovanje zunanje zaznavnosti, ki omogoča opazovalcu spremljati duševna stanja in duševne večih oseb v socialni skupini,

63. W. McDougal se je uprl prevladujoči instiktivistični psihologiji in tako šteje za začetnika enviromentalistične usmeritve v psihologiji.

64. M. Sherif in S.Asch sta z uspešnimi eksperimenti o socialnem zaznavanju uspela narediti socialno interakcijo dostopno psihološkemu eksperimentu.

65. S. Freud je uvedel nov metodološki pristop, imenovan akcijski eksperiment.

66. Kognitivne sheme so kognitivne organizacije znanja o določeni osebi, objektu, socialni situaciji.

67. Teorija kognitivne disonance nastopa zgolj na personalnem nivoju razlage.

68. Z izrazom Rosenthalov efekt poimenujemo posebne oblike učinka dejavnosti tistega, ki raziskovalni preizkus vodi in usmerja (vpliv pričakovanj, želja, itd.).

69. Simbolno interakc. Teorija predpostavlja, da so drugi ljudje malo pomembni za oblikovanje posameznikove samoindetifikacje .

71. Ideja o jezikovnem relativizmi kultur poudarja, da razlike v jezikih ne določajo bistveno razlik v kulturi in zato tudi ne v ljudeh samih.

74. Ker je človeška zavestna, namerna dejavnost svobodna, nenapovedljiva in časovno spremenljiva, so takšna tudi socialnopsihološka dejstva, zato je Gergena socialna psihologija historična veda.

75. Leon Festinger je na osnovi Wudntovih raziskav o skupinski dinamiki zgradil svojo teorijo o socialnih procesih primerjave.
76. Stigma označuje, po Goffmanu, takšno posameznikovo lastnost, ki ga loči od večine v skupnosti po tem, da on sam takšne lastnosti ne šteje za odklonsko, deviantno, okolica pa.
77. Ameriški socialni psiholog Gergen je razvil tezo o t.i. zasičenem subjektu.
78. Rosenthalov efekt včasih imenujemo tudi pigmalionski efekt

79. W. Wundt meni, da v psihološkem eksperimentu ne bi smeli nastopati kriteriji manipulativnosti, ponovljivosti in variabilnosti.

80. Behavor. koncept predpostavlja pojmovanje socialne dejavnosti kot posledice človekovih vrojenih svojstev.
81. Teleološka razlaga temelji na razlogih, kavzalna pa na vzrokih dejanj.
82. W. Wundt je zagovarjal Ehrenfelsovo tezo, da je celota nova kvaliteta, ki naddeterminira dele.

83. V znanem nemškem sporu o pozivitizmu je Karl Popper nasprotoval pozitivističnemu konceptu družboslovne znanosti.

85. Klaus Holzkamp se je pri izgradnji svoje kritične psihologije naslonil na Habermasov koncept emancipatorične relavance.

89. Avtor znane socialnopsihološke teorije kognitivne ravnotežja med stališči je Rainer Werner Fassbinder

90. H. Kelly je proučeval vpliv pričakovanja poskusne osebe na formiranje prvega vtisa.

91. Ash je eksperimentalno proučeval učinek skupinskega pritiska na perceptivne sodbe.

92. Milgramov ekperiment je pokazal, da človek v določenih socialnih situacijah prevzame t.i. agentsko vedenje, ki znižuje obseg avtonomnega presojanja.
93. Socialna kontrola je sredstvo za izvajanje socialne moči.

94. Budnost v kontekst soc. percepcije pomeni dostopnost posameznika za nove informacije.

95. Referenčne skupine so skupine, ki pomenijo osnovno orientacijo v družbeni stvarnosti ter so osnovni indetifikacijski in modelni sistem za naša ravnanja.
96. Z izrazom reaktanca označujemo v socialni psihologiji privlačnost socialne moči:

97. Maksimiranje socialne kontrole pomeni sposobnost odrekanja lastnemu deležu socialne kontrole v korist drugega:

98. Z izrazom konformizem označujemo človekovo odpornost na socialni pritisk:

99. Dejavnike konformizma delimo običajno na: situacijske, osebnostne in dedne

100. Z izrazom skupinska kohezivnost označujemo moč, s katero skupine vežejo svoje člane

101. Milgramov eksperiment je lepo dokazal, kako bližina žrtve poveča človekovo pripravljenost na slepo poslušnost:

102. Freudov eksperiment o zaznavanju velikosti pod vplivom skupinskega pritiska so potrdile tudi številne druge raziskave:

103. Moscovici ugotavlja, da je pogoj za vpliv manjšine na večino v konsistentnosti obnašanja manjšine

104. Socialno učenje je namerno, motivirano in ga spremlja velik intelektualni napor

105. Kriza identitete v mladosti karakterizira nasprotje med potrditvijo identitete jaza in difuzijo identitete:

106. Horizontalna dimenzija identitete predstavlja osebnostni razvoj posameznika skozi njegovo biografijo

107. Za sodobno družino je značilen podaljšan simbiotični odnos med starši in otroci:

108. Najpomembnejša dejavnika pri vzpostavljanju medosebnih odnosov sta bližina in podobnost:

109. Od potrditev drugih so posebno odvisne osebe z visoko stopnjo samospoštovanja:

110. Alternativni nivo primerjave omogoča preverjanje privlačnosti nekega odnosa glede na naše dosedanje izkušnje in izoblikovane kriterije:

111. Glavne faze v razvoju odnosa (interakcije) so: Izbira, interpretacija, recipročnost, insttitucionalizacija:

112. Pri razlagi interakcijskih strategij se teoretiki menjalne teorije interakcij opirajo zlasti na Milgramove eksperimente:

113. Splošni nivo primerjave je meja privlačnosti odnosa, alternativni nivo primerjave pa mera odvisnosti partnerja od odnosa:

114. Po teoriji kognitivne disonance partnerji težijo k redukciji neskladnosti med svojim obnašanjem in stališči

115. Najpomembnejši kognitivni procesi pri oblikovanju predsodkov so generalizacija, podarjanje, določenih značilnosti objektov, vrednostno ocenjevanje, selektivnost v zaznavanju

116. Teorija kognitivne disonance nastopa zgolj na personalnem nivoju razlage.
117. Z izrazom Rosenthalov efekt poimenujemo posebne oblike učinka dejavnosti tistega, ki raziskovalni preizkus vodi in usmerja (vpliv pričakovanj, želja, itd.).
118. Simbolno interakc. Teorija predpostavlja, da so drugi ljudje malo pomembni za oblikovanje posameznikove samoindetifikacje .
119. Socialna interakcija predpostavlja zmožnost ljudi za artikulirano izmenjavo gest, simbolov, formacij in dejanj.
120. Ideja o jezikovnem relativizmi kultur poudarja, da razlike v jezikih ne določajo bistveno razlik v kulturi in zato tudi ne v ljudeh samih.
121. W. Wundt je strogo ločeval med občo psihologijo in med psihologijo ljudstev in samo drugi priznaval svojstva empirične vede.
122. Kognitivno prestrukturiranje pomeni, da z različnimi postopki izključimo, zavrnemo samopodobo, ki nam jo vsiljujejo drugi.
123. Ker je človeška zavestna, namerna dejavnost svobodna, nenapovedljiva in časovno spremenljiva, so takšna tudi socialnopsihološka dejstva, zato je Gergena socialna psihologija historična veda.
124. Leon Festinger je na osnovi Wudntovih raziskav o skupinski dinamiki zgradil svojo teorijo o socialnih procesih primerjave.
125. Stigma označuje, po Goffmanu, takšno posameznikovo lastnost, ki ga loči od večine v skupnosti po tem, da on sam takšne lastnosti ne šteje za odklonsko, deviantno, okolica pa.
126. Ameriški socialni psiholog Gergen je razvil tezo o t.i. zasičenem subjektu.
127. Rosenthalov efekt včasih imenujemo tudi pigmalionski efekt
128. W. Wundt meni, da v psihološkem eksperimentu ne bi smeli nastopati kriteriji manipulativnosti, ponovljivosti in variabilnosti.
129. Behavor. koncept predpostavlja pojmovanje socialne dejavnosti kot posledice človekovih vrojenih svojstev.
130. Teleološka razlaga temelji na razlogih, kavzalna pa na vzrokih dejanj.
131. W. Wundt je zagovarjal Ehrenfelsovo tezo, da je celota nova kvaliteta, ki naddeterminira dele.
132. V znanem nemškem sporu o pozivitizmu je Karl Popper nasprotoval pozitivističnemu konceptu družboslovne znanosti.
133. Spoznavni teoretik von Wright je celotno tradicijo temeljnih znanstvenih orientacij razdelil na aristotelsko in galilejsko
134. Klaus Holzkamp se je pri izgradnji svoje kritične psihologije naslonil na Habermasov koncept emancipatorične relavance.
135. Wundtov introspektivizem je predpostavljal naravoslovni koncept psihologije.

136. L Wigotski je proučeval spremenljivko toplo-hladno v prvem vtisu o osebah.

146. Wertheimer, Köhler in Koffka so zagovarjali tezo, da je celota sumativni odnos njenih sestavnih delov.

147. Znani primer Kitty Genovese je potrdil, da se človek v socialno nasičeni situaciji težje odloča za tvegana altruistična dejanja

148. Za socialno percepcijo sta značilna tudi fenomen budnosti in represije zaznavanja.

149. Zapornikova dilema je v soc. psihologiji pojem, ki obravnava interakcije v institucijah zaprtega tipa (npr. zapori)
150. G.H. Mead je ločeval v socialnem jazu (identiteti) tri osnovne sestavine procese: Me, jaz I in nadjaz Super ego.

151. Introspekcija kot ena osnovnih metod psihologije pomeni opazovanje drugih oseb, opazovanje zunanje zaznavnosti, ki omogoča opazovalcu spremljati duševna stanja in duševne večih oseb v socialni skupini,

154. S. Freud je uvedel nov metodološki pristop, imenovan akcijski eksperiment.

155. Kognitivne sheme so kognitivne organizacije znanja o določeni osebi, objektu, socialni situaciji.
156. Z izrazom reaktanca označujemo v soc.psihologiji odpor do socialne moči.

157. Optimiranje socialne kontrole pomeni sposobnost odrekanja lastnemu deležu kontrole v korist drugega.

158. Z izrazom konformizem označujemo človekovo popuščanje na socalni pritisk.

159. Z izrazom skupinska kohezivnost označujemo moč s katero skupine vežejo svoje člane.

160. Milgramov eksperiment je pokazal, kako bližina žrtve zmanjšuje človekovo pripravljenost na slepo poslušnost.

161. Moscovici je razvijal koncept socialnega vplivanja kot dvosmernega procesa.

165. Socialna identiteta po G.H.Mead-u je zavest o pripadnosti skupini.

167. Milgramovi eksperimenti so opozorili na veliko pripravljenost ljudi za podrejanje avtoritetam.

168. Glavna značilnost referenčnih skupin je močna identifikacija posameznika s skupino.

169. Referenčna moč traja tako dolgo, dokler podrejene osebe sprejemajo norme in vrednote, na katerih ta moč sloni.

171. Dominantnost je odločilna osebnostna lastnost dobrih vodij.

173. Maksimiranje socialne kontrole pomeni sposobnost odrekanja lastnemu deležu socialne kontrole v korist drugega.

174. Z izrazom konformizem označujemo človekovo odpornost na socialni pritisk.

175. Dejavnike konformizma delimo običajno na: situacijske, osebnostne in dedne.

176. Z izrazom skupinska kohezivnost označujemo moč, s katero skupine vežejo svoje člane.

177. Milgramov eksperiment je lepo pokazal, kako bližina žrtve pove človekovo pripravljenost na slepo poslušnost.

178. Moscovici je razvil koncept socialnega vplivanja kot dvosmernega procesa.

179. Prve raziskave o tipih vodenja je opravil G. Allport.

180. Freudov eksperiment o zaznavanju velikosti pod vplivom skupinskega pritiska so potrdile tudi številne druge raziskave.

181. Moscovici ugotavlja, da je pogoj za vpliv manjšine na večino v konsistentnosti obnašanja manjšine.

182. Socialno učenje je namerno, motivirano in ga spremlja velik intelektualni napor.

183. Oblike učenja po modelu so: imitacija, identifikacija, učenje vlog.

184. Socialna identiteta po Meadu je zavest o pripadnosti skupini.

185. Kriza identitete v mladosti karakterizira nasprotje med potrditvijo identitete jaza in difuzijo identitete.

186. Horizontalna dimenzija identitete predstavlja osebnostni razvoj posameznika skozi njegovo biografijo.

187. Za sodobno družino je značilen podaljšan simbiotični odnos med starši in otroci.

188. Najpomembnejša dejavnika pri vzpostavljanju medosebnih odnosov sta bližina in podobnost.

189. Od potrditev drugih so posebno odvisne osebe z visoko stopnjo samospoštovanja.

190. Samorazkrivanje v odnosih pripomore k intimnosti odnosov.

191. Alternativni nivo primerjave omogoča preverjanje privlačnosti nekega odnosa glede na naše dosedanje izkušnje in izoblikovane kriterije.

192. Glavne faze v razvoju odnosa so: izbira, interpretacija, recipročnost, institucionalizacija.

193. Pri razlagi interakcijskih strategij se teoretiki menjalne teorije interakcij opirajo zlasti na Milgramove eksperimente.

194. Splošni nivo primerjave je meja privlačnosti odnosa, alternativni nivo primerjave pa mera odvisnosti partnerja od odnosa.

195. Po teoriji kognitivne disonance partnerji težijo k redukciji neskladnosti med svojim obnašanjem in stališči.

196. Najpomembnejši kognitivni procesi pri oblikovanju predsodkov so: generalizacija, poudarjanje določenih značilnosti objektov, vrednostno ocenjevanje, selektivnost v ocenjevanju.

197. Žrtve diskriminacije pogosto razvijejo samoponižujoče se vzorce obnašanja.

198. Stigmatizacija je formiranje poenostavljenih in neutemeljenih sodb o narodih in nacionalnih skupinah.

199. Žrtev diskriminacije se pogosto začne obnašati v skladu s predsodki, ker predsodki delujejo kot neke vrste pričakovanje.

200. Glavni motivi za altruistično obnašanje so: moralna obveznost, sočutje, recipročnost, povišanje lastne vrednosti.

201. Značilno za altruizem zaradi socialne odgovornosti je, da sta si dajalec pomoči in prejemnik v enakopravnem odnosu.

202. Nujni predpogoji za altruistično vedenje so: pozornost, motivacija, ocenjevanje situacije, premagovanje zavornih dejavnikov.

203. Glavni zavorni dejavniki altruizma so: difuzija odgovornosti, pluralistična ignoranca in strah pred ocenjevanjem.

204. Miligramovi eksperimenti so opozorili na veliko pripravljenost ljudi za podrejanje avtoritetam.