Predlog na zakon za rabotnite odnosi
|
|  Yüklə 0.52 Mb.
|
Pravo na majkata doilka^len 171 Rabotni~kata, koja go doi deteto i po izminuvaweto na otsustvoto zaradi bremenost, ra|awe i roditelstvo, }e zapo~ne da raboti so polno rabotno vreme, ima pravo na platena pauza vo tekot na rabotnoto vreme, vo traewe od eden i polovina ~as dnevno, vo koe vreme se zasmetuva i dnevnata pauza. Toa pravo go ima rabotni~kata do napolneta edna godina vozrast na deteto. XIII. ZA[TITA NA RABOTNICITE KOI [TO SEU[TE NE NAPOLNILE 18 GODINI VOZRAST Posebna za{tita na rabotnicite koi seu{te ne napolnile18 godini vozrast^len 172 Rabotnicite, koi {to seu{te ne napolnile 18 godini vozrast, imaat vo rabotniot odnos posebna za{tita. Zabrana za vr{ewe na raboti ^len 173 (1) Na rabotnicite, koi {to seu{te ne napolnile 18 godini vozrast rabotodava~ot ne smee da im nalo`i da vr{at te{ki fizi~ki raboti, raboti, koi se vr{at pod zemja ili pod voda, raboti so izvori na jonizira~ki zra~ewa i drugi raboti, koi mo`e {tetno i so zgolemena opasnost da vlijaat na zdravjeto odnosno zdravstveniot razvoj so ogled na nivnite psihofizi~ki specifi~nosti. (2) Rabotite od stav 1 na ovoj ~len gi propi{uva ministerot, nadle`en za rabotite od oblasta na trudot, vo soglasnost so ministerot, nadle`en za rabotite od oblasta na zdravstvo. Rabotno vreme, odmor, pauza ^len 174 (1) Rabotnoto vreme na rabotnikot, koj {to seu{te ne napolnil 18 godini vozrast, ne smee da bide podolgo od osum ~asa dnevno i 40 ~asa nedelno. (2) Rabotnikot, koj {to seu{te ne napolnil 18 godini vozrast i raboti najmalku ~etiri ipol ~asa dnevno, ima pravo na pauza za vreme na rabotnoto vreme, vo traewe od najmalku 30 minuti. (3) Rabotnikot, koj {to seu{te ne napolnil 18 godini vozrast, ima pravo na odmor pome|u dva dena vo traewe od najmalku 24 posledovatelni ~asa.
(2) Po isklu~ok mo`e da se odredi, rabotnikot, koj {to seu{te ne napolnil 18 godini vozrast, da raboti no}e vo slu~aj na vi{a sila, koga takvata rabota trae opredeleno vreme i mora vedna{ da bide izvr{ena, a polnoletnite rabotnici ne se na raspolagawe. Vo toj slu~aj mora na rabotnicite, koi {to seu{te ne napolnile 18 godini vozrast, da im bide obezbeden odmor vo narednite tri dena. (3) Vo slu~aite od stav 2 na ovoj ~len rabotodava~ot mora da obezbedi nadzor od strana na polnoleten rabotnik.
(2) Na rabotnikot kaj kogo postoi neposredna opasnost od nastanuvawe na invalidnost, rabotodava~ot e dol`en da mu obezbedi vr{ewe na druga soodvetna rabota kako i soodveten nadomest na platata vo vrska so ostvaruvaweto na ova pravo vo soglasnost so propisite na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe. XV. POSEBNA ZA[TITA NA POVOZRASNI RABOTNICI ^len 179 Rabotnicite, povozrasni od 57 godini `eni i 59 godini ma`i, u`ivaat posebna za{tita,soglasno ovoj i drug zakon. Ograni~uvawe na prekuvremenata i no}nata rabota ^len 180 Na povozrasniot rabotnik rabotodava~ot bez soglasnost na rabotnikot ne smee da mu odredi prekuvremena ili no}na rabota. XVI. OSTVARUVAWE I ZA[TITA NA PRAVATA, OBVRSKITE I ODGOVORNOSTITE OD RABOTNIOT ODNOS Ostvaruvawe na pravata kaj rabotodava~ot i sudska za{tita ^len 181 (1) Ako rabotnikot smeta, deka rabotodava~ot ne mu gi obezbeduva pravata od rabotniot odnos ili kr{i bilo koe od negovite prava od rabotniot odnos ima pravo da podnese pismeno barawe do rabotodava~ot kr{eweto da go otstrani odnosno svojata obvrska da ja ispolni. (2) Ako rabotnikot smeta, deka so pismena odluka na rabotodava~ot e prekr{eno negovoto pravo, ima pravo vo rok od osum dena od vra~uvaweto na odlukata, so koja {to bilo prekr{eno pravoto, da bara od rabotodava~ot, istoto da go otstrani. (3) Ako rabotodava~ot vo natamo{niot rok od osum dena po vra~uvaweto na pismenoto barawe na rabotnikot ne gi ispolni svoite obvrski od rabotniot odnos odnosno ne go otstrani kr{eweto na pravoto, rabotnikot mo`e vo rok od 15 dena da bara sudska za{tita pred nadle`niot sud. (4) Protiv odlukata za otkaz na dogovorot za vrabotuvawe rabotnikot mo`e da podnese `alba vo rok od 15 dena od vra~uvaweto od strana na rabotodava~ot, pred nadle`niot sud. (5) Bez ogled na rokovite od stav 2 i 3 na ovoj ~len rabotnikot mo`e pari~nite pobaruvawa od rabotniot odnos da gi ostvaruva neposredno pred nadle`niot sud. (6) Neizbraniot kandidat za vrabotuvawe, koj {to smeta deka pri izborot bila prekr{ena zabranata na diskriminacija, mo`e vo rok od 15 dena od priemot na izvestuvaweto od strana na rabotodava~ot da bara nadomest na {teta pred nadle`niot sud. XVII. MIRNO RE[AVAWE NA INDIVIDUALNITE I KOLEKTIVNITE RABOTNI SPOROVI.Mirno re{avawe na individualni и колективни rabotni sporovi ^len 182 (1) Vo slu~aj na individualen ili kolektiven raboten spor, rabotodava~ot i rabotnikot mo`at da se dogovorat re{avaweto na sporot da go doverat na poseben miroven sovet sostaven od tri ~lena, od koi po eden opredeluvaat rabotodava~ot i rabotnikot i eden koj zaedni~ki }e go opredelat. (2) Nadomestokot za rabotata na zaedni~ki opredeleniot ~len na mirovniot sovet e na tovar na stranite vo sporot. Mirno re{avawe na kolektivni rabotni sporovi (arbitra`a) ^len 183 (1) So kolektiven dogovor mo`e da se opredeli arbitra`a za re{avawe na kolektivni rabotni sporovi. (2) So kolektivniot dogovor se odreduva sostavot, postapkata i drugi pra{awa, zna~ajni za rabotata na arbitra`ata. (3) Ako rabotodava~ot i rabotnikot se soglasat so arbitra`no re{avawe na rabotniot spor, odlukata na arbitra`ata e kone~na i zadol`itelna za dvete straini. (3) Protiv odlukata na arbitra`ata ne e dopu{ten spor pred nadle`niot sud.
(1) Rabotnicite imaat pravo, po svoj sloboden izbor, da osnovaat sindikat i vo nego da se za~lenuvaat, pod uslovite propi{ani so statutot ili pravilata na toj sindikat. (2)Sindikatot e samostojna, demokratska i nezavisna organizacija na rabotnicite, vo koja dobrovolno se zdru`uvaat zaradi zastapuvawe, pretstavuvawe, unapreduvawe i za{tita na svoite ekonomski, socijalni i drugi poedine~ni i kolektivni interesi. (3) Rabotodava~ite imaat pravo, po svoj sloboden izbor da osnovaat zdru`enie i vo nego da se za~lenuvaat, pod uslovite propi{ani so statutot ili pravilata na toa zdru`enie. (4) Zdru`enieto na rabotodava~ite e samostojna, demokratska i nezavisna organizacija vo koja rabotodava~ite dobrovolno stapuvaat zaradi pretstavuvawe, unapreduvawe i za{tita na svoite ekonomski, socijalni i drugi interesi. (5) Sindikatite i zdru`enijata od stav 1 i 2 na ovoj ~len mo`at da se osnovaat bez bilo kakvo prethodno odobruvawe. Dobrovolnost na ~lenstvo vo sindikatot i zdru`enieto na rabotodava~ite ^len 185 (1) Rabotnikot odnosno rabotodava~ot slobodno odlu~uva za svoeto stapuvawe i istapuvawe od sindikatot odnosno zdru`enieto na rabotodava~ite. (2) Nikoj ne smee da bide staven vo ponepovolna polo`ba poradi ~lenstvo ili ne~lenstvo, vo sindikatot odnosno zdru`enieto na rabotodava~ite, odnosno u~estvo ili neu~estvo vo dejnosta na sindikatot, odnosno zdru`enieto na rabotodava~ite. Za{tita na sindikatot i zdru`enieto na rabotodava~ite ^len 186 (1)Sindikatot odnosno zdru`enieto na rabotodava~ite ne mo`at da bidat raspu{teni ili nivnata dejnost zaprena po administrativen pat, ako se osnovani i dejnosta ja vr{at vo soglasnost so zakon. (2)Aktivnosta na sindikatot i na nivniot prestavnik ne mo`e da se ograni~uva so akt na rabotodava~ot, ako taa e vo soglasnost so zakon i kolektiven dogovor. |