Boj proti revščini v evro-mediteranskih državah Poročilo

1Glej, na primer: “Working Out of Poverty” (Izhod iz revščine), poročilo generalnega direktorja ILO, Ženeva, 2003.

2 Deklaracija tisočletja Združenih narodov, resolucija, ki jo je sprejela Generalna skupščina ZN septembra 2000.

3 Kevin Watkins, direktor Urada za poročilo o človekovem razvoju in glavni avtor Poročila o človekovem razvoju za leto 2005.

4 Glej Sen, A. (1999), Development as Freedom (Razvoj kot svoboščina), Anchor Books.

5 Revščina in Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Odbor Združenih narodov za ekonomske, socialne in kulturne pravice, maj 2001.

6 STO (november 2000); Mednarodna konferenca iz marca 2002; konferenca CNUCED v Bangkoku (april–maj 2002); vrh G8 (Xananaskis, junij 2002); vrh NEPAD (Durban, julij 2002); svetovni vrh (Johannesburg, avgust–september 2002); Splošna deklaracija o človekovih pravicah, ZN, 1948.

7 Glej na primer »In larger freedom: towards development, security and human rights for all« (V večji svobodi: na poti k razvoju, varnosti in človekovim pravicam za vse), poročilo generalnega sekretarja Združenih narodov, Generalna skupščina, marec 2005.

8 UNDP HDR 1992, Pregled, str. 2.

9 Sengupta, A. (2000).

10 Sengupta, junij 2000.

11 Glej http://www.un.org/millenniumgoals/ .

12 Poročilo o doseganju ciljev novega tisočletja za leto 2006, Združeni narodi, Predgovor.

13 Glej http://ec.europa.eu/comm/external_relations/euromed/meda.htm.

14 Evropska komisija: Poročilo o socialni zaščiti in socialni vključenosti iz leta 2005.

15 UNDP HDR 2005, str. 235. Podatki se nanašajo na srednjeročne projekcije za obdobje 2003–2015.

16 Delež vzdrževanih otrok je razmerje med prebivalstvom, starim manj kot 14 let, in prebivalstvom, starim od 15 do 64 let.

17 Skupni delež vzdrževanih oseb je delež prebivalcev, starih manj kot 14 let in več kakor 65 let, v razmerju do prebivalcev, starih od 15 do 64 let.

18 Povprečna življenjska doba novorojenčka; uporablja se kot kazalnik splošnega zdravstvenega stanja v državi.

19Povprečno število otrok, ki bi jih lahko imela ena ženska ob predpostavki, da bodo sedanje starostno specifične stopnje rojstev v njenih letih rodnosti (ponavadi od 15. do 49. leta starosti) ostale nespremenjene.

20 UNDP HDR 2005, str. 235. Podatki se nanašajo na ocene v obdobju 2003–2005.

21Verjetnost smrti med rojstvom in petimi leti starosti na 1000 živorojenih otrok.

22 Stopnja umrljivosti dojenčkov, mlajših od enega leta, na 1000 živorojenih otrok.

23 UNDP HDR 2005, str. 253.

24 Delež prebivalcev, starih 15 let in več, ki znajo brati in pisati in ki razumejo kratke enostavne stavke o svojem vsakdanjem življenju.

25 Delež prebivalcev, starih od 15 do 24 let, ki znajo brati in pisati in ki razumejo kratke enostavne stavke o svojem vsakdanjem življenju.

26 Število dijakov oziroma študentov na osnovni, srednji in terciarni stopnji izobraževanja kot delež prebivalstva uradne šolske starosti za te različne stopnje.

27 Deklaracija tisočletja Združenih narodov, resolucija, ki jo je sprejela Generalna skupščina, ZN, september 2000, str. 5.

28 Delež prebivalstva, katerega dohodek je manjši od 60 % srednje vrednosti dohodka na prebivalca.

29 Giblje se med 0 in 1, kjer 0 pomeni popolno enakost in 1 popolno neenakost.

30 Podatki so zbrani ne samo iz regionalnih poročil, ampak tudi iz poročil za posamezne države, ki so jih pripravile mednarodne agencije, kot na primer Program ZN za razvoj ali Svetovna banka. Podroben seznam je v seznamu literature.

31 Svetovna banka, 2004; Svetovna banka, 2005;

32 Svetovna banka, 2002a.

33 Podatki so zbrani ne samo iz regionalnih poročil, ampak tudi iz poročil za posamezne države, ki so jih pripravile mednarodne agencije, kot na primer Program ZN za razvoj ali Svetovna banka. Glej seznam literature.

34 Svetovna banka, 2002.

35 Svetovna banka, 2002.

36 Svetovna banka, 2002.

37 Iqbal, 2006

38 Svetovna banka, 2002.

39 Brandsma in Burjorjee, 2004.

40 Svetovna banka, 2002.

41 Svetovna banka, 2002.

42 Svetovna banka, 2002.

43 Svetovna banka, 2002.

44 Svetovna banka, 2002.

45 Svetovna banka, 2002, str. 50.

46 Socialni kapital se nanaša na skupno vrednoto vseh »socialnih mrež« in pripravljenost pomagati drug drugemu, ki nastaja v okviru teh mrež.

47 Glej študijo primera Turčije (Bugra in Keyder, 2003) in študijo Svetovne banke (2004) o Zahodnem bregu in Gazi. Ta študija za razliko od študij o drugih državah kaže na slabšanje neformalnih podpornih mehanizmov v begunskih taboriščih zaradi razkropitve in razlastitve.

48 »Zekat« je obvezni prispevek premožnejših, ki je namenjen prikrajšanim v času ramadana, »waqf« pa so dobrodelne fondacije, ki so jih ustanovili premožni ljudje, da bi zagotovili pomoč ali podporo revnim za nekatere dejavnosti (šolanje itd.).

49 Svetovna banka, 2002.

50 OIT, februar 2004.

51 Poročilo Femise, 2005.

52 ZN, Poročilo o človekovih pravicah in skrajni revščini, ki ga je predložil posebni poročevalec, g. Leandro Despouy; junij 1996.

53 “The Euro-Mediterranean Partnership/Barcelona Process” (Evro-mediteransko partnerstvo/barcelonski proces) http://ec.europa.eu/comm/external_relations/euromed/meda.htm.

54 ZN, International Conference on Financing for Development, Monterrey (Mednarodna konferenca o zagotavljanju finančnih sredstev za razvoj), Mehika, marec 2000; glej: http://www.un.org/esa/ffd/0302finalMonterreyConsensus.pdf.

55 Stiglitz, J. (2002), Globalization and Its Discontents, Penguin Books, str. 214.