Ana səhifə

Trubadurska lirika


Yüklə 302.67 Kb.
səhifə3/4
tarix24.06.2016
ölçüsü302.67 Kb.
1   2   3   4

ITALIJANSKA LIRIKA


najprej močan vpliv Provanse, nato pa se usmerijo drugam


Sveti Avguštin

4./5. stoletje: De musica, De ordine

religijo je utemeljil na popolni veriTomaž Akvinski je v 13. stoletju našel tudi razumske dokaze (možnost razumske skepse)

vizija univerzuma kot harmonije: povsod je red – sled ustvarjalnega duha, ki velja za celoto in sleherno obliko bivanja


temelj srednjeveške ideje lepote

kozmos je urejen kot glasbanotranja hierarhija, a deluje kot celota  srednjeveška estetika
Dionizij Aeropagit

5./6. stoletje, mistik

slavi svetlobo = sestavni del kozmosa:

vpliv neoplatonizma

centralna tema italijanske srednjeveške ljubezenske poezije (svetloba, oči, pogled)

tudi v slikarstvu je bistvena


Boetij

5./6. stoletje



delitev izobrazbe na trivium (gramatika, dialektika, retorika) in quadrivium (naravoslovje in glasba)

O tolažbi filozofije – poročilo o srečanju z gospo Filozofijo v prozi in poeziji
Slikarstvo:

1. harmonija, soglasje elementov

2. mehkoba in živost barv, svetloba




Umetnost:

umetnost (tudi lov, kmetijstvo ...) je takrat aplicirana znanost, ki definira racionalna pravila za različne dejavnosti

umetnost nima dostojanstva kot v antiki (tudi religiozne funkcije)

prvi kristjani so se bali poezije

a že Avguštin je ugotovil, da pesmi lažje približajo določene resnice (jezik je bližji čutni izkušnji)
Alegoričnost: glavno izrazno sredstvo

1. v besedah – dobesedno  višji pomen

2. v dejanjih – dogodki v Stari zavezi napovedujejo Novo
Tomaž Akvinski

13. stoletje

loči zgodovinski (dobesedni) duhovni pomen

Suma teologiae, prevajal je Aristotela

vpeljeval je razumske argumente


Frančišek Asiški

13. stoletje

kesanje zaradi razsipniške mladostifrančiškani

stopnja v razvoju italijanskega verza


Spev brata sonca:

anizosilabični verz – neenakomerno število zlogov

evfonična nepravilnost – rime pogosto menja z asonancami

svoboden način, sledi verskemu navdihu – ljubezen objema svet, vse in vsi so si bratje
Italijanščina:

1. ljudski jezik v 10. stoletju (4 sodne odredbe: 960, 963)

prva pesem je Postila iz Amiate – verzificirana zgodba

italijanščina ima počasnejši razvoj kot drugi jeziki – šele po 2. svetovni vojni več kot pol Italijanov govori italijansko, ostalo so narečja
Krščanske hvalnice:

začetki italijanskega pesništva



  • sv. Ambrož

  • Paolino? iz Ogleja

  • Tomaž Akvinski

  • Thomas de Celano: Dies irae – tercine, trohejski osmerec, vsaka tercina ima lastno rimo

  • Venancij

  • Fortunato


Franko-italijanska literatura:

mnogi trubadurji so šli v severno Italijo in na Sicilijo

tudi italijanski avtorji v francoskem ali provansalskem okolju (Marco Polo)

Entrée d'Espagne: 12./13. stoletje

zgodba iz pesmi o Rolandu  Orlando (Zaljubljeni Orlando, Besneči Orlando) – tema ponarodi



SICILSKA ŠOLA

Dvor Friderika II.:

razsvetljeni absolutist, križarske vojne

izjemna osebnost, "čudo sveta"

pisal je pesmi – tudi sinovi – malo si je delal propagande

zbiral je umetnike – trubadurji so upali na zavetje

tu so bili tudi minnesängerji

vsi funkcionarji so pesnili – 19 sonetov:


  • Pier della Vigna

  • Giacomo da Lentini

  • Guido della Colonne

  • Rinaldo d'Aquino ...



Giacomo da Lentini

vodja – že Dante ga obravnava

pisar, notar

ustvarjal v letih 1233-40, napisal 15 sonetov od 19 – verjetno njegov izum

mogoče ga je naslonil na sicilski strambotto
Poezija:

sonetiglobok vpliv provansalske poetike, pripeljan do skrajnosti

dvorska ljubezen, način upesnjevanja – a to spremenijo v konvencijo  ker so bili državni uradniki, amaterji v poeziji

vseeno čustev verjetno niso blefirali, a ni sveže kot pri trubadurjih

skrajno prefinjen izraz, jezik, raziskovanje forme
Vsebinski premiki – podoba ljubljene:

kritika kulta daljne ljubezni – odnos do oči, podobe, svetlobe



TOSKANSKA ŠOLA

vpliv sicilske šole – toskanska pa vpliva na dolce stil nuovo

mnogi trubadurji so prišli sem

izdelanost jezika

širši razpon tem (tudi razni družbeni problemi, moralne in politične teme)

skušajo posnemati aristokratski slog pesnjenja, a mestno okolje je zelo močno (Firence, Bologna ...)


Guittone d'Arezzo

ok. 1230-ok. 1294

pusti družino in gre k vitezom sv. Marije (obramba šibkih, mirovništvo)

zelo močna osebnost – vpliva na literate in javnost – pesnik in etični učitelj

most med dvorsko ljubeznijo in dolce stil nuovom
Ljubezenska poezija:

vzor Sicilije in Provanse, a bolj neposredno

skrajno zahteven slog – razvija trobar clus

jezikovne raziskave, besedne igre – celo pretirano

rad je ponavljal besede (ključne besede) – v sonetu se 24-krat ponovi "gioia"

moral je osvežiti pesniški jezik, prej je bil le kliše
Dvojni sonet – sonetto doppio:

AaBBbA AaBBbA CDdC DCcD

vpelje jambski sedmerec v a, b, c, d – kompleksnejša struktura, učinek hitrosti
Slovenci in sonet:

Prešeren je uvedel le kanonično obliko, zato je zožil našo vednost

1. okrepljeni sonet – rinterzatto: AaBBbA AaBBbA CcDc DdCd

2. radoppiatto: 4 kvartine, 4 tercine

3. continuo: 14 verzov, v celem 2 ali 3 rime

4. caudato: repati sonet – na koncu 1 ali 2 verza ali distiha (15-18 verzov)


Državljansko-politična pesem:

prvi Italijan, ki jo napiše – obnovi sirventeze



kancona – takrat bolj spoštovana kot sonet

upesnil je poraz gvelfske25 stranke v državljanski vojni


Ljubezen = smrt:

"Amore significia a morte". – "Ljubezen pomeni do smrti."



radikalizacija trubadurjev, to je nato razvil Cavalcanti

moralistično: pretirana ljubezen vodi v smrt

ljubezen izenači z vrlino


Monte Andrea
Bonagiunta da Lucca Orbicciani

sredi 13. stoletja

Guittonejev učenec, vezni člen med njim in dolce stil nuovom

DOLCE STIL NUOVO

zadnja desetletja 13. stoletja, začetek 14. stoletja



ime: Dante – 24. spev Vic

po Danteju naj bi bila specifika, da direktno sledijo navdihu ljubezni, pesnijo od znotraj

ljubezen jemljejo resneje, globlje so prodrli v naravo ljubezni, tudi primernejši jezik la dolcezza – sladkoba, milina
Mit ljubezni:

lepota gospa je metafora popolnosti stvarstva

ljubezen je hrepenenje po popolnosti



nedosegljiv, neoprijemljiv ideal

notranje nasprotje med poduhovljenostjo in čutno strastjo

lepota je razkritje dobrega + napetost med čutnim, čustvenim in duhovnim

identifikacija erotične in krščanske ljubezni

ljubezen je avantura duha in duše


Metafizika luči:

centralna pozicija  slikarstvo

stvarstvo je pogojeno iz svetlobe

luč je izvor življenja


aristokratski ideali trubadurjev – zahteven jezik, fina sredstva

ni zelo razširjeno, le za izobražence je



Guido Guinizelli

ok. 1230-ok. 1276, začetnik (Dante mu pravi "padre")

sodnik, gibelin, na koncu izgnan – le to je znano o njem

sicilska in toskanska šola, a hitro ju preseže in ustvari novo sintezo

zelo svež jezik, gosta metaforika – to je značilno za vse

mnoge podobe so prešle v splošno last: "gospa = angel"

vera, da ljubezen prinaša religiozno odrešitev (to stori na intenziven način), a tudi smrt: "Amore porta morte."

ljubezen = srce
programska pesem:

Al cor gentil rimpaira sempre amore Ljubezen se zmeraj vrača v nežno srce,


comme l'ausello in selva a la verdura kakor se ptič vrača v gozd v zelenje.

Guido Cavalcanti

1255/59-1300



Dante: da ga v vice, Cavalcanti je vzel primat Guinizelliju, a morda je on boljši od obeh  Cavalcantija občuduje, hkrati pa je podpisal njegov izgon

močan individualni pečat – 1. italijanski pesnik, vreden tega imena

iz plemenite družine, strasten politik – beli gvelf
Tleča državljanska vojna:

najprej gibelini gvelfi

nato republikanci monarhisti

končno beli (bližji ljudstvu, meščanstvu, obrtnikom)  črni gvelfi (plemstvo, bogati meščani)

političen spopad, tudi konflikti med družinami in posamezniki

Dante je bil bel, žena črna (šef, Corso Donatti, je bil njen bratranec)

Guido se je boril s Corsom – ta je bil besen in mu je nastavil past – Guido se je rešil, a je hotel ubiti Corsa, sovražnost se je stopnjevala

leta 1300 je sodišče izgnalo najbolj zagrizene pristaše obeh frakcij

tudi Dante je bil med sodniki (vrhunec politične kariere) – izgnal je učitelja in prijatelja26

nato je zbolel, se vrnil v Firence in umrl
Globoka, prepričljiva osebna nota:

pomanjkanje tega Dante in Guido očitata toskanski šoli

nek sonet je invektiva – žalitev:

jedka satira na račun d'Arezza – vse je le sofizem, ne zna uporabljati pesniških figur, nikoli ni uporabil ničesar svojega

tudi Dante ga napada posredno v Novem življenju in neposredno v Božanski komediji in De volgari eloquentia: "neiskrena, nespretna, stara, presežena pesniška šola"
Pomembna oseba:

veliko kronistov

izobražen, prijazen, eleganten, olikan; samotnež, rad meditira, študira

Dino Campagni, Giovanni Villagni: intelektualec, aroganten, zelo prezirljiv

Boccaccio ga v noveli pokaže kot filozofa z intenzivnim notranjim življenjem – to pelje v mučno spraševanje o naravi vseh stvari

agnostik ali ateist

vsa razmerja so polna konfliktov, tudi ljubezen – svet kot serija spopadov

a drugače kot večina ne najde tolažbe v transcendenci, je "prvi prekleti pesnik" (tragični konflikt z družno zaradi izvirnosti)
Gospa me prosi in želi, da povem:

kancona, njegov manifest

filozofski izrazi, rafinirana jezikovna sredstva



ljubezen je strast, čutne in čustvene razsežnosti duše – silovito in muk polno čustvo, ki lahko pelje v destrukcijo sleherne fizične in duhovne zmožnosti

Marcabru je izmed prvih uporabil "amor = amer"

zdaj Guido: "amore = amare" – ljubezen je grenka


Filozof:

eden najboljših  nekateri so trdili, da ni maral pesnikov, bil je kritičen, prezirljiv – ker je bil predvsem filozof?

njegov pesniški jezik kaže, da gre za filozofa:

Pound: Cavalcantijeve metafore so interpretacijske, izjemno natančne

trudi se, da bi konfliktnim čustvom dal natančno artikulacijo


Ker nimam več upanja, da se bom še kdaj vrnil:

balatta – pretresljivo, labodji spev, slutnja smrti

skrajno rafiniran jezik, prefinjene podobe

nekakšna osebna mitologija

pogosto personificira strasti in čustva, nato dialog – včasih celo nestvarno ali morasto vzdušje


Gospe:

Giovanna (predhodnica Beatrice za Danteja)

poročen je bil z Beatrice – verjetno politično, ker se ne pojavlja v ljubezenskih pesmih

balatta Sveža vrtnica
včasih zelo nenavadne pesmi – lirski subjekt so peresa, žalostna zaradi vseh žalostnih pesmi, ki so jih napisala – duhovita ljubezenska pesem

korespondenca z drugimi pesniki
v Božanski komediji je pogovor med Dantejem in Cavalcantijevim očetom, ki je v 6. krogu pekla (epikurejci, heretiki)

Cavalcanti ga sprašuje, zakaj ga ni obiskal skupaj z njegovim sinom – Dante pravi, da morda zato, ker je Guido preziral Vergila oz. Beatrice



Dino Frescobaldi

Cino da Pistoia

menjal je pesmi z Dantejem (vzor trubadurjev) – kazuistika ljubezni

1270-1336

pomemben pravnik, pisal je tudi teorijo prava; bil je tudi politik, bil je izgnan

kancona ob Dantejevi smrti

Canzoniere: obsežen – tudi širok razpon tem

most med dolce stil nuovom in Petrarco

sprejel in predelal je dolce stil nuovo – jezik in teme je približal vsakdanjim

bliža se realnosti (Cavalcanti se oddaljuje)

tudi psihološki problemi – a zelo okretno, važen mu je spomin


kancona Sladke oči in lep, mil pogled

sonet Bil sem na visoki, posvečeni gori – obisk groba svoje ljubezni



Dante Alighieri

Življenje:

rojen leta 1265 – nižje plemstvo, beli gvelf (družina Cerchi)

"cortese" – lahkotna, živahna mladost, dvorska ljubezen

hkrati tudi priden študent – profesor Brunetto Latini, eden prvih humanistov, je zelo vplival nanj

v tem času je tudi začel pesniti – najprej kot samouk, nato se je spoprijateljil s starejšimi pesniki

intenzivno študira filozofijo

zgodaj je začel z javnim življenjem – vojak, konjenik

po 1295 se je začel intenzivno ukvarjati s politiko: oblast dobijo cehi, Dante se vpiše v ceh zdravnikov

leta 1300 je bil en mesec član najvišjega sodišča, prior – izgnal je Cavalcantija

ko papež postane Bonifacij VIII., dobijo oblast črni gvelfi, da bi ohranil vpliv na Toskano



izgnani so radikalci obeh strank, tudi Dante
Beatrice:

različne teorije – možno, da je izmišljena, le alegorija ljubezni

= Bice – hči Folca Portinarija – on je bil zelo pomemben v njenem življenju

težko je ugotoviti, koliko so resnične Dantejeve trditve o srečanjih:

prvič naj bi jo videl, ko sta bila stara 9 let (koren iz 9 je 3  troedini Bog  temelj Beatrice je Bog)

umrla je leta 1290  Dante je padel v globoko krizo

pogosto jo imenuje "preljubezniva" = "gentilissima"
Novo življenje:27

1. poglavje: "Incipit vita nova." – začenja se novo življenje

globoko pomenljiv naslov – razumevanje ljubezni kot nova eksistencialna izkušnja, njegova poetika je nova stopnica italijanske lirike

ljubezen = poezija – ene brez druge ni  radikalizira Guinizellija ("ni srca pred ljubeznijo in obratno")

nenavadno iskrena pesniška avtobiografija – oba sta bila poročena


42 poglavij – stopnice v duhovnem razvoju, opis srečanj z Beatrice

natančen, poetiziran, nestvaren, čustven jezik


Mistika števila:

verjetno je marsikaj dodal zaradi tega – 9, v Božanski komediji 3



kitična forma: terza rima = tercina28

ABA BCB CDC DED

oklepajoča, prestopna rima – verižne rime = rime incatenate
Forma:

nenavadno pozoren do vprašanj forme, razmerja med zunanjo in notranjo

neverjetna razčlemba, avtorefleksija – razlaga formalno zgradbo soneta

bogata tradicija samorazlag: trubadurji (vida, razo)  dodali še poskus mitologizacije, začetki proznih žanrov


Hibridni žanr:

tudi avtobiografija, avtopoetika

tesna povezava poezije in proze – najprej je napisal pesmi, ostalo pa so komentarji (psihološki vzgibi, zakaj je napisal določene pesmi)

šokantna svežina in umetniška moč

tudi vzporednice idejam v De volgari eloquentia
2. poglavje:

ni pesmi – le opis prvega srečanja


4. poglavje:

duh telesnosti je oviran zaradi razmišljanja o Beatrice

prijateljem ne pove, v koga je zaljubljen
5. poglavje:

zagledal jo je v cerkvi, med njima je bila neka druga ženska – vsi so mislili, da mu je ona všeč, on je dovolil te govorice


7. poglavje:

lepa gospa je odpotovala – Dante je zbegan, ker je izgubil obrambo

čudno, kot da je tudi vanjo zaljubljen

napiše ji dvojni sonet
8. poglavje:

umre Beatricina prijateljica, Dante žaluje  sonet, dvojni sonet

nato gre k navidezni ženski, mora ji izkazovati ljubezen  sonet

škandal, govorice – Beatrice mu odkloni pozdrav, ker je povzročil sitnosti drugi ženski, on je strt

balatta, ki naj Beatrice razloži zadevo z drugo gospo
Mitologija njenega pozdrava:

skrajno občutljiv je na vsa znamenja od nje



drugo srečanje (18 let) – milo ga je pozdravilo, bil je globoko ganjen

šel je razmišljat o tem in je zaspal

v sanjah se mu je prikazal grozna in živahna postava, ki je rekla: "Jaz sem tvoj gospod."  Amor s potezami krščanskih angelov

v naročju ima golo spečo Beatrice, ki je pokrita le z odejico

Amor ima v rokah goreče pesnikovo srce, Beatrice ga omahovaje poje

Amor in Dante začneta jokati, Amor jo odnese v nebo


tega si ni znal razložiti, prosil je znamenite trubadurje in zato napisal sonet Vsem blagim dušam

Cavalcanti mu je odgovoril s pesmijo – začetek prijateljstva
12. poglavje:

protislovnost ljubezni:

1. odvrača od slabega, pomeni dobro

2. a kdor služi Amorju, trpi silne muke

3. Amorjevo ime je prijetno  tudi vse iz njega je prijetno



imena so posledice stvari ( realizem!)

sonet o protislovnosti ljubezni: Amor je prijatelj in sovražnik
14. poglavje:

Beatrice je videl med ženskami in obmolknil, zato so se norčevale iz njega, prijatelju je skrivnostno odgovoril



sonet Beatrice, zakaj je tak
15. poglavje:

osnovna želja mu je, da bi jo videl – niti vse muke in sramota ga ne morejo odvrniti od tega


16. poglavje:

potika se okrog, da bi jo srečal, a vsako srečanje ga še bolj dotolče


18. poglavje:

kancona Donne, ch'avete l'inteletto d'amoremanifest zbirke in Dantejeve mladostne poetike

Beatricine prijateljice so vedele, kako je z njim  on direktno izpove ljubezen kot odgovor tem gospem

v Vicah pove, da je ta kancona začetek novih rim, z njo je začel nov način pesnjenjaizvirna poezija, središče zbirke, vrhunec
razširi se – vprašajo ga o bistvu ljubezni: sonet Amore e'l cor gentil sono una ?o?a
Notranja forma:

1. kitica: escordio = uvodnagovor gospem, ženske poznajo pravo esenco ljubezni

2. kitica

3. kitica narazzione = pripoved

4. kitica

5. kitica – conclusio = sklep – predstavi svojo poetiko:

na lahek način govori o najvišjem predmetu ljubezni (Beatrice), lirika je hči mlade in preproste ljubezni

odkloni trobar clus, sprejme trobar leu

loči "cortese" (kultivirano, izbrano občinstvo) in "villane" osebe (neotesane, ne poznajo ljubezni)

ljubezen = poezija

sladek značaj ljubezni
3. kitica:

Beatricina srce in duša sta zaznamovana z nebeško ljubeznijo, zato se ona v nebesih dobro počuti

našteva njena čudežna dejanja

angeli povedo Bogu, da je na zemlji čudež, ki razodeva božansko luč – vsi, ki to zagledajo, spoznajo božansko ljubezen


4. kitica:

skozi Amorja opeva Beatricino ljubezen


5. kitica:

Beatrice je bistvo lirike, hčerka ljubezni

tematika uvoda tudi na ravni socialnih ravni
22. poglavje:

ob smrti Beatricinega očeta joka toliko kot ona

2 soneta
23. poglavje:

zelo pomembno – bolezen

9. dne se je zamislil o življenju, nekoč bo umrla tudi Beatrice

privid: obrazi razmršenih žensk: "Tudi ti boš umrl."

nekdo je rekel, da je Beatrice umrla  neutolažljivo je jokal, v sanjah je šel gledat njeno truplo

"in ta varljivi privid je bil tako živ, da sem videl Beatrice mrtvo"

Beatrice: "Jaz sem tam, kjer je začetek miru." – nebesa

klical je smrt, ker je bila v stiku z Beatrice
kancona Donna pietosa e di novella etate – edina dramatična v zbirki

v Novem življenju si čustvena stanja kontrastno sledijo


24. poglavje:

vedrina – kontrast z morastimi sanjami

o Giovanni ("Pomlad"), za njo je na ulici opazil Beatrice

oni prvi je ime Pomlad: primavera = prima verrá

Giovanna  Janez Krstnik: tudi ona napoveduje največjo

Giovanna je Cavalcantijeva prijateljica, monna Vanna
25. poglavje:

kmalu so tudi "poeti vulgari" pisali o ljubezni, ne le literati

ljubezen v ljudskih verzih – enako kot v latinščini

italijanščina: langue "si"

150 let po začetku trubadurjev

kritizira predhodnike, ki so uspeli, ker so prvi peli v italijanščini, ne pa, ker bi bili dobri

Dante ima velik pomen pri poenotenju italijanščine – dvigne ga tudi do knjižnih višin (kot Prešeren pri nas)
26. poglavje:

sonet Tanto gentile e tanto onesta pace – tako nežna in tako dostojanstvena

najbolj izrazita Dantejeva artikulacija dolce stil nuova

zaradi njene lepote so lepe tudi vse druge

zadnja vedra hvalnica – nato smrt (že napovedana, bolečina šele na koncu zbirke)
27. poglavje:

9. dne 9. meseca po sirskem koledarju Beatrice umre



ni pesmi – prehuda bolečina
31. poglavje:

sonet o Beatricini smrti

smrt ukine telesnost, umrla je zaradi miline – taka milost pri Rilkeju (Spevi na Orfeja)

poveže s krščanskim pogledom, mistiko
32. poglavje:

prosijo ga, da napiše pesem na mrtvo žensko – ve, da gre za Beatrice


33. poglavje:

niso zadovoljni s sonetom, ki je igriva, drobna zvrst – hočejo kancono

še pri Petrarci je kancona najvišje, danes pa sonet
34. poglavje:

sonet z 2 začetkoma

opravičilo gospodom, ki so prišli k njemu, a jih ni opazil

brez sramu napiše dve varianti, ker prve ni mogel izpeljati  pogled v njegovo pesniško delavnico
35. poglavje:

žaluje kot vdovec (a je poročen)

sonet o skušnjavi – o mili ženski, ki ga je gledala z usmiljenjem

srečanje z njo se nadaljuje v erotično privlačnost
36. poglavje:

izkazuje mu usmiljenje, spominja ga na Beatrice

znan sonet Color d' Amore e di pieta sembianti
37. poglavje:

razmerje se nadaljuje, sonet
38. poglavje:

pogled nanjo ga je spremenil – o njej že govori z ljubeznijo


39. poglavje:

prikazen Beatrice proti porajajoči se ljubezni

osramočeno o Beatrice, sonet


40. poglavje:

lep sonet o pogledu na romarje – romar bi rad doživel Boga, doma pa ima druge skrbi


41., 42. poglavje:

sonet ženskama, ki ga prosita za njegove pesmi

ljubezen na kozmični ravni29 je moč, ki poganja planete

vizija, da o Beatrice ni pel na pravi način – molčal bo, dokler ne bo pel o njej pravilno  napoved Božanske komedije


Beatrice v Novem življenju:

gospa z območja dvorjenja



čutna, erotična ljubezen

vera je le obzorje, ki obkroža svet
Beatrice v Božanski komediji:

popolnoma poduhovljena – vodič, bistvo božanskega, ima vse krščanske atribute

ko bo o njej prav razpravljal, naj ga Bog pokliče gledat njeno slabo

umre lahko šele, ko o njej drugače spregovori

ljubezen je tako močna – Beatrice v nebesih živi večno, zato tudi hvali krščanstvo v Božanski komediji
Rime:

Dantejeve pesmi, ki so ostale zunaj Novega življenja

"ekstravagantne pesmi" – zunaj središčnega toka; tudi "rime dubie" – nezanesljivo avtorstvo

54 je zanesljivo njegovih

tudi pesniški dvogovori – predvsem s pesniki dolce stil nuova
Ostala dela:

esej De volgari eloquentia

zbirka Convivio = gostija, 1304-07

15 razprav o jeziku, literaturi, ljudskih jezikih, politiki, ljubezni itn.



Monarchia, 1310-13 – politična razprava

vsi eseji so nastali v času Božanske komedija

zavzema se za "humana civitas" – človečno družbo, razvoj vseh duhovnih zmožnosti človeka
Francesco Petrarca

Življenje:

rojen 20. 6. 1304 v Arezzu



beli gvelf, že pred rojstvom so bili njegovi izgnani  večinoma življenja je izgnanec, želi se zasidrati

nikoli se niso mogli vrniti – šele ko je bil splošno znan, a je zavrnil ponudbo

oče Petracco je bil notar, leta 1312 je bil na papeškem dvoru v Avignonu – Petrarca je zagovarjal vrnitev papeža v Rim

Francesco je bil dolgo v Avignonu, a ga je sovražil

študiral je pravo v Montpellieru

nato je z bratom nadaljeval študij v Bologni, a je bolj bral klasike

umrl mu je oče

veliko je potoval, zelo je bil radoveden

po poklicu je bil duhovnik, a z nenavadnim statusom – dobival je beneficije, kanonikat, a bil je zelo previden

pogosto je le dobil denar in ni ničesar naredil

sistematično je odklanjal položaje, ki bi ga ovirali pri pisanju – ni hotel biti papeški tajnik

nezakonski sin in hči

rad je brskal po knjižnicah – odkril je izgubljena Cicerova pisma


Laura:

prvič jo je videl na veliki petek 6. 4. 1327 – ne drži čisto, ni bil veliki petek

Laura je zelo intenzivno navzoča v njegovih pesmih, a le ponotranjeno – ni konkretne podobe o njej

mnogi so dvomili o njenem obstoju, a verjetno je res obstajala (markiz de Sade je njen potomec)

stalen problem ima z razmerjem med erotično in religiozno ljubeznijo, ni ga uspel rešiti

umrla je leta 1348, 21 let po prvem srečanju


Humanizem:

eden od začetnikov – osebna izbira, poetika

zelo navdušen nad antiko, latinskimi pesniki

z njim se začne renesansa v Italiji

njegova idealizacija antike zelo prispeva k temu, da tudi renesansa to prevzame

v ospredju je človek – pri njem je poudarjen individualizem, le človek je vreden zanimanja

zainteresiran je predvsem zase, to nenehno razglaša

oster kritik aristotelizma Platon, Cicero, Avguštin:



Tomaž Akvinski vero utemeljuje tudi racionalno

sholastiki so Aristotela jemali dobesedno tudi v naravoslovju

Petrarca objavi Invectivae contra medicum – kritika zoper zdravnika

sholastični filozofi vedo veliko o živalih, a podvomi o preverljivosti tega

te sodbe so nesmiselne, od tega ni spoznanja samega sebe, ki je edino nekaj vredno

tudi sam je zapadal ničevosti zunanjih učinkov in zanemarjal samega sebe
Uspeh:

izjemno slavljen, povsod so mu ponujali visoke položaje

pri 36 so mu ponudili dve pesniški kroni ("poeta laureatus")

eden prvih italijanskih intelektualcev, ki so se zavedali pripadnosti Italiji – izbere Rim (poeta laureatus)

kancona Moja Italija

zaveden Italijan, a tudi velik kozmopolit – živel je tudi v Provansi, dvorska ljubezen se torej vrne vanjo skozi Petrarco


Oportunist:

40 let po Danteju, a drugačne razmere

pri Danteju so vsi odločali o skupnih razmerah, boril se je za svoja prepričanja

Petrarca je bil 8 let v Milanu, kjer je širil slavo osovraženih Viscontijev

večkrat je bil ambasador, tudi v vojnah – dober govornik, mirovne pobude in apeli

bil je oportunist – oblast imajo lokalni veljaki, diktatura

intelektualci so lahko le pozivali k miru, o vojni pa so odločali veljaki



brez realne moči – mogoče so zato družbeni problemi kot tožba v njegovi poeziji

Dante in toskanska šola so bili politično zelo radikalni
Otium: = prosti čas, brezdelje

opeval ga je – duhovno plodna brezskrbnost, pesnjenje, meditiranje


Mir:

hrepenel je po njem, sovražil je tudi politiko, družbo, mesta, bežal je od hrupa množice



Avignon – korupcija, nečimrnost, ničevost, odtujenost, hierarhija

Vaucluse30 – mir, sožitje z naravo – izbral ga je za dom, povzdigoval kot idilično mesto, neokrnjeno naravo  njegov osebni mit

vse življenje je bil razpet med željo po uspehu, slavi in sovraštvom do birokracije, družbene hierarhije, hinavstva

kot vrednoto časti "solitudo" in "libertas" (osebna neodvisnost) – pogosto v zvezi z Vauclusom

najnižje so mu politične vrednote, čeprav se je s tem zelo ukvarjal


Besedne igre:
Laura

l'aura – vetrič, sapica, dih

lauro – lovor, simbol pesništva31

l'auro – zlato

l'aurora – zarja
Petrarca je razpet med Lauro in pesništvom

razpet je med zemeljsko in religiozno ljubeznijo

ljubezen kot notranja muka in najvišja realizacija bivanja
Začetnik renesančne filozofije:

središče je v besedi – celotno stvarstvo je knjiga stvarstva, matematična načela

ne zanima ga zunanji svet, ukvarjati se mora le sam s sabo

zunanji svet je temna skrivnost, pred katero beži

sovraži tudi svoj čas, navdušen je nad zgodovino


Še bolj individualizirana ljubezen kot Dante:

niha, a ne pripisuje ji takega religioznega poslanstva (včasih tudi)
Resignacija:

v Secretumu je nihanje še dramatično, nato bolj umirjeno, sprejel je to razpetost


Latinščina:

večinoma je pisal v njej



ep Afrika v heksametrih

življenjepisi De viris illustribus – o slavnih možeh

apologija De vita solitaria – o življenju v samoti in naravi
Secretum:32

O skrivnem konfliktu mojih skrbi


neusmiljen obračun s samim seboj – ni bilo za objavo

dialog s sv. Avguštinom – zelo ga je cenil, podobne razpetosti

zanimajo ga razlogi svojega nemira

Avguštin: ljubezen do Laure, častihlepnost – Petrarca se ne strinja, pravi, da ne more drugače

olajša razumevanje mnogih mest njegovih pesmi
2 deli v italijanščini:

Canzoniere: Rerum vulgaria fragmenta = Rime sparse = Fragmenti, napisani v ljudskem jeziku:


1. verz 1. pesmi: "Vi, ki poslušate v teh razsutih rimah glasove vzdihov"

doživlja jih kot fragmente, trpi, ker so črepinje njegovega sveta, napisati bi moral enovito delo

vse življenje jih je urejal, od 1342 do smrti – 9 redakcij

nezadovoljen zaradi necelovitosti


Triumfi:


italijanski alegorični ep v dantejevskih33 tercinah

ne preveč posrečeno, redka uspela mesta



moralistično sporočilo – hierarhična lestvica vrednot:

  • ljubezen

  • čistost

  • smrt

  • slava

  • čas

  • večnost

na prehodu dveh epoh je težko napisati enovito delo, fragmenti so primernejši izraz takega obdobja


Canzoniere – 2 dela:

1. V življenju gospe Laure – dve tretjini pesmi

2. V smrti gospe Laure – objokovanje, hvalnice njej v nebesih
1. sonet:

programski

ljubezen kot muka, mladostna zabloda – sramota, kesanje, odpuščanje, usmiljenje

to se ponavlja skozi zbirko

bralce prosi odpuščanja – tudi oni so že kdaj ljubili

"raznovrstni slog, v katerem jokam in modrujem"

stvari tega sveta so le kratek sen

napisal v letih 1348-50 – po Laurini smrti, je že urejal pesmi



porazna ocena svojega življenja

svojo izkušnjo želi povdigniti na raven univerzalne izkušnje – nagovor bralcu


3. sonet:

prvo srečanje 6. 4. 1327

mojstrsko napisano, zelo razgiban ritem

očita ji, da je šel nepripravljen in nezavarovan v cerkev
"Sam, zamišljen na najbolj samotnih poljih":

celo v evropsko liriko uvaja veliko tem, še pri Prešernu odmeva



erotična tema, zato umik v samoto, da ne bi drugi ugotovili njegovih čustev

izgnanec v lepo naravo, le ta ve, kaj se godi v njegovi duši, pred drugimi beži

ljubezen kot notranja muka

v prvi polovici je narava, nato pa notranjost

idealen občutek za mero

dvojice pojmovsemantičen in ritmičen učinek:

solo et pensoso – sam in zamišljen

okorni in počasni

gore in obale, reke in gozdovi
problem: Petrarca tako vpliva na evropsko liriko, da danes vzbuja dolgočasje – žrtev lastne pesniške moči

treba je najti pesmi, s katerimi je mogoče še vzpostaviti stik


90. pesem:

siJAjen sonet



detajl razpuščenih las nosi celo pesem

mitologija svetlobe (tudi v drugih pesmih svetlobne metafore): začetek – zlati lasje

konec – živo sonce

v zadnjih dveh verzih se izkaže, da gre za zelo intenziven spomin, pogled v preteklost (ni prihodnosti), rana ostaja

vse zadeve, ki so v lepih barvah, so v pretekliku



idealizirana Laurina lepota:

le emblemi (lasje, oči, obraz)

nastaja v njegovem pogledu

razodetje lepote vesoljnega sveta

Lauri ne pripisuje odrešilnega poslanstva
126. pesem:

kancona – prek narave opisuje srečanje z Lauro

osnovna je jambski sedmerec, vmes pa enajsterci – ravno obratno, kot je navadno v kanconah



vodne metafore, nazorna podoba narave

na koncu nenavadna zavest, da tega ni več, obup

nadaljuje dvorsko ljubezen: ljubezen = izrekanje ljubezni

poezija je ideal, stvaritev duha

to postane splošno v 16. stoletju

"blagoslovljeni dan", ko jo je srečal – scenerija s potokom, cvetovi

sanja, da bi umrl od ljubezni, ona vidi grob in se usmili njegove ljubezni

nostalgija po nekdanjih dneh kot ekstaza
128. pesem – "Italia mia":

politična pesem – trubadursko izročilo

kancona, v kateri nagovarja vladarje mestnih državic, naj nehajo z boji

1344-45 ob bivanju v Parmi, ki sta si jo lastila dva

na koncu religiozno sporočilo, ton resnega opomina – Bog naj reši Italijo
"Od misli do misli, z gore na goro me pelje Amor":

kancona, nagovarja pesem

hrepeni po osebnem miru – trikrat se ponovi mir
Sonet št. 136 – "Naj plamen z neba dežuje na tvoje kite":

kritika avignonskega življenja
Sonet št. 138 – "Studenec bolečine, žarišče jeze, šola zablod":

spet kritika korupcije vladajoče oblasti in avignonskega življenja


Sonet št. 159:

navdušenje nad Laurino lepoto

neoplatonizem: hierarhija načinov bivanja, svet idej  Zemlja – primerja zemeljski svet z idealnim

Laura na Zemlji popolno predstavlja nebeško lepoto


Sonet št. 160 – "Amor in jaz strmiva kot zakleta":

eden najbolj znanih (pffff ...)

Laurin obraz so nebesa, odeta v trepalnice
Sonet št. 164 – "Ko vse molči na zemlji in v višavi":

ljubezenske muke

trubadursko razumevanje ljubezni (ta je bolezen in zdravilo zanjo, rana, ki se zdravi le z ljubeznijo – začaran krog)

učinkovita gradnja pesmi – binarne dvojice pojmov (pelin in med, tolaži in seka rane)


Sonet št. 165 – "Ko se nožica bela":

verjetno ena lepših pesmi (zeh ...)



konkretno v zvezi z Lauro – nenavadna svežina (zeh zeh ...)

"da sem v odnosu do svojega sonca nočna ptica" – zaslepljena strast, ljubezenska ekstaza, ki se je ne da čisto izreči


Sonet št. 189:

primerja svoje življenje z ladjo v nevihti

sijajen ...

Scila in Karibda  razum in umetnost sta mrtva med valovi

dolga metafora, šele na koncu misel na Lauro (moji mili zvezdi je vzela noč)

zato up na pristan vse bolj umira

ljubezen do nje je vedno duhovni dvig

ljubezen je ladja, ki je vedno v nevihti, krmari jo sovražnik razuma

spet binarna sredstva (dež solza in megla prezira)

stopnjuje sredstva: odprto morje  opolnoči  pozimi
Soneti št. 196-198:

vsi se začnejo z "l'aura":

196: "l'aura serena" = veder; dih čistih sanj – nostalgično, močne podobe

197: "l'aura celeste che'n quel verde lauro" – nebeški dih v zelenem lovorju – mitološka zgodba

spet Apolon in Dafne

počuti se kot v goro spremenjeni velikan (Atlas)

198: "l'aura soave" – mili dih
Sonet št. 205:

12-krat se ponovi "dolce"

"duša, ne pritožuj se, temveč trpi in molči"

"tu sola mi piaci"34 – preprost stavek, ravno zato je učinkovit



sladkost povezuje tudi z negativnimi stvarmi: jeza, prezir, bolečina, tesnoba

sladko + grenko: "il dolce_amaro"
Sonet št. 234:

nenavadno anekdotičen, pripoveden, zelo učinkovit, presunljiv, preprost, direkten

njegova soba in postelja, nikjer ne najde miru, ne prenese samote

"Tal paura_o di ritrovarmi solo." – pri njem je veliko apostrofov, sam je zapisal elizije


Sonet št. 245:

najbolj pripoveden – praznovanje 1. maja



dialog: starejši gospod vidi Lauro in Petrarco, hvali ju in jima da dve roži

"Due rose fresche_,_et colte_in paradiso"


Sonet št. 261:

nasvet damam, naj posnemajo Lauro

a neskončne lepote se ne da naučiti, dobi se jo po milosti, prirojena je


V smrti gospe Laure:

1351 je bil prvi izbor Canzoniera, tudi ena prozna latinska stran – malo pojasnjuje

prvo srečanje, njena smrt je bila tudi aprila

nakazuje teme drugega dela
Sonet št. 272 - "Beži življenje, nič ga ne ustavi":

vzkliki o njeni lepoti, bežnosti časa, minljivosti
Sonet št. 310:

podoba vetra



inverzija trubadurjev: tam so vedno podobe pomladi ( ljubezni), tu je na koncu svet puščava, ljudje pa zveri

opeva njene oči, lase


Sonet št. 311:

vpelje svoje videnje, ki je zelo temačno


Kancona "Vergine bella, che di sol vestita":

"lepa devica, oblečena v sonce"35

najpomembnejša kancona v drugem delu
Pesniške oblike pri Petrarci:

sekstine

italijanske balade



madrigali

317 sonetov

29 kancon


RELIGIOZNA LIRIKA

vzporedna dolce stil nuovu
Jacopone da Todi

*1236 – odvetnik v Todiju

pod njegovo mlado ženo so se udrla tla, na sebi je imela raševinasto haljo (= pokora)

bil je tako pretresen, da je vse razdal in se pokoril (npr. po vseh štirih je šel kot osel na veselico)



religiozna spreobrnitev, kesanje, desetletna pokora, askeza

postal je frančiškan, študiral je teologijo:

takrat spori med frančiškani: samostanski (skušali so omiliti strogost)  poduhovljeni (hoteli strogost; Jacopone)

papež je bil proti poduhovljenim, zato je Jacopone napisal oster manifest zoper papeža  bil je izobčen

napisal je epistolo papežu, naj ga osvobodi izobčenja
Laudi:

hvalnice – pogosto elegično obarvane

pogosto forma balatte


skromnost, bližina ljudstva, služenje ljudstvu ...

Frančišek Asiški se čudi čudežem sveta  vedrina, milina

Jacopone je raztrgan, ujet v konflikt med telesom in dušodramatično, ekspresivno, energija izrazov

močan pesnik

večinoma abstraktne besede – a včasih nenavadna konkretnost



dialog pogubljene duše in telesa na dan poslednje sodbe
Alessandrino:

14 zlogov, močna cezura na sredi

notranje rime – rimalmezzo – zato verjetno razpade na 2 settenaria
Notranja diferenciacija balatte:

AAAX XX BBBX XX CCCX



ritornello: XX  XY  XY.YX

stanca: AAAX  AB.BA

AB.AB.AB.BX XY.YX CD.CD.CD.DX XY.YX



razvita italijanska balatta: AB.AB.BC.CX XY.YX  razvoj v kancono
1   2   3   4


Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©atelim.com 2016
rəhbərliyinə müraciət