Ana səhifə

Trubadurska lirika


Yüklə 302.67 Kb.
səhifə2/4
tarix24.06.2016
ölçüsü302.67 Kb.
1   2   3   4

FRANCOSKA LIRIKA





TROUVERJI

trouvèrji50 let po Provansi, sredi 12. stoletja – močan vpliv trubadurjev

tudi okoli 3000 pesmi je ohranjenih

večja verska diferenciranost  bolj razvejano
Adaptacija dvorske ljubezni:

v severni Franciji

dodatna okrepitev viteškega etosa in vere (miles christi, Marijin kult)

okrepljena religioznost

najprej je posvetna erotična lirika, na podlagi tega pa imajo krščanski mistiki religiozna videnja

uveljavi se napetost intimno javno, spomin upanje
idealna ljubezen je neločljiva od lirskega izraza

veliko kanoničnih žanrov


Iskanje – la caitre: ponavadi iskanje sv. grala
Ženske pesmi:

sorodni žanri



chansons de toile – ženske so jih pele ob delu, tkanju
Ljubezen:

1. Chansons d'ami: o prijatelju

tragično občutje dekleta, ki ga pusti ženin

2. Chansons d'elaissée, d'adieux: pesem zapuščene ženske
Rondets de carole:

ljudski žanr, povezan s carole – plesom

povezano s poganskimi rituali plodnosti
Motet:

"mala beseda", prvotno "brundanje"



preprosto besedilo – kot pri vseh pesmih, povezanih z glasbo
Madrigal:

materinska pesem, preprosto besedilo

carmen madrigalis


Balada:

mala ali velika

komplicirano; ponavljanje rim



envoi = tornada – sklep, zgoščeno besedilo

najprej plesna, nato pa eksistencialno sporočilo – elegična, tragična, pripovedna pesem



Goethe: prazvrst pesmi je podobna baladi
Rondel, rondan:

krožna oblika – sporočilo o krožni naravi, vesolju


Triolet
Fatrisie:

metrično brezhibno



satirično, v misterijih

Conon de Bethune18

njegova družina je bila vazal francoskega dvora, flamskih grofov in angleškega kralja

bil je deseti sin – tudi brat Guilhem je bil pesnik

zaljubil se je v vdovo, grofico de Champagne, le o njej je pesnil

Aélis ga je povabila pet na dvor, a so se posmehovali njegovemu dialektu  ponižan je presekal vazalsko odvisnost od francoskega kralja

bil je v 3. in 4.19 križarski vojni z Guilhemom



velike časti, bil je regent Konstantinopla, kjer je umrl
Pesnik:

vsaka kitica ima enako metrično shemo in rime – to so vzpostavili trubadurji

poveže ljubezensko tematiko in družbeno kritiko (križarske vojne)

še zahvala Huonu de Oisi, svojemu učitelju



Chatelain Guy de Coucy

nejasno, na kateri križarski vojni je bil

bojeval se je z Levjesrčnim
Variante njegove smrti:

1. v Franciji je pustil poročeno ljubico Gabriele de Vergy – po njegovi smrti naj bi ji njegov oproda prinesel njegovo srce, a prestregel ga je njen mož in ji ga serviral

ona ni hotela jesti in je umrla

v zgodovini je Gabriele identificirana s pesnico Dame de Faël

številne adaptacije te zgodbe: pri Boccacciu mora ženska vse življenje piti iz ljubimčeve lobanje

2. Bethunov sopotnik, umrl je na morju (verjetno Jadranskem)


Pesnik:

prefinjena uporaba pesniških sredstev

"nora želja", pijanost obupa, neizpolnjeni ljubezni da popolnost

opis pomladi (slavčki) – prosi za nago drago v naročju, preden odide v vojno

Thibaud de Champagne

visok plemič, stric Marie de Champagne

hotel se je stilizirati v idealnega pevca in ljubimca

Dante: eden predhodnikov dolce stil nuovo

velik vpliv na prihodnje generacije

zadnji veliki poskus obnove prepletanje poezije in glasbe



graciozen jezik – do renesanse je eden najpomembnejših
Ljubezenske kancone:

ena prvih pesmi, ki upesnjuje pelikana:

ponavadi se žrtvuje za mladiče, tako da si iztrga srce in jim ga ponudi

tu na religiozen način: Bog je kakor pelikan, spletel si je gnezdo na najvišji veji

nato so hudobni ptiči pobili mladiče, pelikan pa si je iz obupa izkljuval srce, kri je oživila mrtve mladiče

nato kritika človeškega rodu: grozen je, ker je zapustil Boga



hudobni ptiči so dvoličneži, obrekovalci (lausengiers)  pri Danteju so v enem izmed najnižjih krogov pekla, zloraba besede za igro moči, zloraba ljubezni in soljudi so hudi zločini

citira bretonski cikel v zvezi z bojem med Kristusom in Antikristom

ponavadi odhod na vojno

pogosto "departir outre mer"


Sirventeze:

zelo izrazite

bolečina ob odhodu na križarske vojne

kritika družbe v zvezi s križarskimi vojnami

samokritično: mi, baroni, smo krivi za vse – napake v kraljestvu Sirije

Gace Brulé

1175-1225 – iz Champagne



nizkega rodu, a velika veljava – njegov pokrovitelj je bil Geoffroy de Bretagne

30 pesmiosebni navdih

izjemno mehek, graciozen jezik

ena od podob so ptiči – "Ptice svoje domovine sem slišal v Bretanji blablabla."

prvi uporabi "sladko bolečino", nato na veliko ponavljajo


Deseterec – vers commun:

Pesem o Rolandu, chansons de geste

močna cezura po 4. zlogu:

Douce dame, | La plus bele de France

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

a trubadurji in trouverji po 4. zlogu pogosto dodajo še nemi eženska cezura: drugačen tok, lirizacija verza:

Que Frans de France | qui repairent de cort (Franki iz Francije se vrnejo z dvora)

1 2 3 4 (e) 5 6 7 8 9 10

lirska poezija se torej loči od epske



MEŠČANSKA LIRIKA

ljubezenska lirika v 13. stoletju

tu so obstajale določene pesniško-religiozne bratovščine (Puy)


Adam de la Halle

malo žanrov, a veliko oblik – kancona, rondel

pastirska igra Robin in Marion

Žonglerska lirika:

meščani, duhovniki


Colin Muset

13. stoletje – jongleur, vse življenje je zabaval gospodo s pesmimi in se spremljal na violo

velika družina – imel je težave s preživetjem kljub popularnosti

boem, uživač
prevzame trubadurstvo, a satirično, ironično20

inovativno: vzvišeno + nizko



ljubezenske teme + materialni motivi (npr. seznam gurmanskih detajlov sreče ob ženski)

pogosto igra z besedami


Sreča Colina Museta


satirično o vsakdanjosti

anekdotična, humorna nota – kasneje poznosrednjeveška lirika (Villon)

Dobički in razočaranja pesniške obrti



Rutebeuf

13. stoletje

tudi mirakli, moralitete, pogrebne žalostinke

satirične pesnitve o vsakdanjosti itn.
jongleur, boem z roba družbe

znal je latinsko

bil je eden najmočnejših v 13. stoletju – vključen je bil v nekatere polemike:

o beraških rodovih

o beginih – bogate ženske so živele za zidovi, vsaka je imela svojo hišo, nekatere so se poročile – polreligiozen red, umik v zaprto skupnost

FRANCOSKI POZNI SREDNJI VEK

razkroj nekaterih struktur, a so tudi nekateri vrhovi poezije

jezikovne in fonetične spremembe – osnova današnje francoščine, sega do 17. stoletja
Spor realisti  nominalisti:

realisti: realnost splošnih kategorij in idej – uradna Cerkev

temeljijo na Tomažu Akvinskem (na sicilskem dvoru Friderika II. v času izuma soneta) – ideje so v Bogu, pred stvarmi, so bistvo stvari, v človekovem duhu – zmerni realizem



nominalisti: splošni pojmi niso neodvisni, pač pa so le imena

besede so le prazni zvoki

William Ockham, Duns Scot
globoke posledice – konflikti, spopadi
Abélard:

najprej realist, nato nominalist

ogromen uspeh v Parizu – Eloizin učitelj

ohranjena so njuna pisma – morda so pristna

on ji je pisal tudi skladbe
Dvorski intelektualci:

z najboljšimi šolami, v službi na dvoru ali pa so bili diplomati

z njimi se začne moderni tip dvorskega intelektualca

večina pesnikov poznega srednjega veka


Dvorska ljubezen:

končuje se – nekateri jo skušajo obnoviti, a zaman


1. Individualizacija lirike:

pri trubadurjih je bilo konvencionalno

zdaj konvencije razpadejo  okrepljeno poudarjanje osebne izkušnje (npr. Villon)
2. Formalizacija, kodifikacija zvrsti:

spreminjanje v moralistično retoriko



vsebina postaja banalna, zato pa briljantna forma, bogat jezik, mehanika pravil
Dokončna ločitev poezije in glasbe:

zadnji to združuje Guillaume de Machaut

že Eustache Dechamps – teoretik poezije, 1. verzificirana razprava o francoski verzifikaciji – teoretično razkolje to povezavo:

loči umetno (instrumentalno) in naravno (vokalno glasbo)

iz tega izhaja renesančna avtonomija glasbe in lirskih zvrsti

za glasbo morajo biti preprosta besedila


tu pa formalizem – poezija se zave jezikovne narave

opitost nad možnostmi jezika, nad novim orodjem



razcvet pesniških oblik – ljudska in dvorska tradicija

tudi kodifikacija




lirika dobi novo samozavest iz odkritja golega jezika

okrepi se retorika v poeziji ("druga retorika" – pesmi v ljudskih jezikih)

nasprotno trouverjem, a jih citirajo s posebno distanco (kot v vsakem obdobju):

Guillaume de Machaut: Zaljubljeni studenec

sin francoskega kralja je moral za talca v Anglijo, Machaud ga tolaži s citati iz Romana o vrtnici (dama tolaži ljubimca) – ni direktna tolažba


Dit:

lat. dictatio



povest v verzih s poučno, moralistično vsebino – lahko epistola ali satira

takrat najbolj priljubljena

Dechamps: Art de dictier, 1392



Poétique, poeterie:



mitološko izmišljanje zgodb

poezija v ožjem smislu, tema je ljubezen

poezija naj temelji na prikritem smislu


Zvrsti in kitične oblike:

večinoma so vse iz balade (= ballette) – plesna pesem (tudi dansa)



Krožne oblike

1. Lai:

delno keltski izvor



bretonski cikel

a) pripovedni laiMarie de France

b) lirični lai: fiksirana oblika

2 decimi, le 2 rimi

3, 4, 7 zlogov
2. Virelai:

"vrteči se lai" – bolj kompliciran

vezan na osnovno formo balade


1 2 3

A a a

B b b


b A b

a B a


A

3. Rondel:21

iz balade, že beseda sugerira krožnost



nesimetričnost – mnoge ostale oblike temeljijo na simetriji

menjanje oklepajočih, prestopnih, oklepajočih rim – da bi se refren ponavljal

na koncu je le prvi verz refrena  bralec avtomatično ponovi še drugega – pesem vabi k aktivnosti, molk, kjer odmeva drugi verz

diskretno in učinkovito



pesem zvočnega spomina

preživi do danes – Mallarmé


4. Preprosti rondel = triolet:

zgodovinsko prvi


A B a A a b A B

le 2 rimi

z
1 2 3

A (R) A A

A A A


B B B

B (R) B


A A (R)
elo zahtevna oblika – le 3 verzi se ne ponavljajo, ti lahko razvijejo zgodbo, obrnejo pomene, prinesejo novo sporočilo
5. Rondeaux:

množina od "rondel" – podoben, a drugačen refren

ponavljanje – krožna podoba sveta, svet kot celota
6. Balada:

najpomembnejša oblika v srednjem veku

uveljavi jo Machaut3 kitice

Eustache Dechamps prispeva envoi, poslanico – zgoščen rezime, posvetilo, navodila za izvajanje
Mala balada:

a b a b | b c b C (refren) – trikrat

envoi b c b C

28 verzov, le 3 rime, v pol verzih je le ena rima (b), to je zvočno vezivo pesmi

rime se ne smejo ponavljati  težka oblika, lažja v francoščini kot v slovenščini, ker nimamo toliko primernih naravnih rim
Velika balada:

a b a b b | c c d c D - trikrat

envoi: c c d c D

zrcalno


decime

lažja od male balade, ima 4 rime

carrée – kvadrat: pravilo, da naj bi bilo zlogov v verzu enako številu verzov v kitici drži!
Kraljevski spev – chant royal:

5 daljših enajstvrstičnic + 5 verzov  ni tridelna



a b a b c c d d e d E

envoi: d d e d E

rime naj se ne bi ponavljale – zelo težko


7. Villanelle:

v renesansi (2. polovica 16. stoletja) jo izumi Jean Passerat: "Izgubil sem svojo grlico, želel bi si iti za njo."

danes priljubljena v ZDA: D. Thomas, E. Bishop, Theodore Roethke itn.

primerna za dialektična nasprotja o življenju, ker refrena ustvarita pomenski kontrapunkt




A

A

B

A ali C

A

B

...




8
1 2 3 4 5 6

A1 a a a a a

b b b b b b

A2 A1 A2 A1 A2 A1

A2
. L'arbre fourchu – razvejano drevo:

menjava daljših in krajših verzov  tridelni ritem z repom

igriva, lepa oblika
Christine de Pisan: Rondo

Je vois (grem)

jouer.
Au bois

je vois.


Pour
nous

trouver


je vois.
9. Motet

A B A B A b22 A - motet écartelé

frc. mot = beseda, mottum = brundanje, godrnanje

pesniška in glasbena oblika  zato je preprosto besedilo (večglasno)

Hegel: besedila, povezana z glasbo, so preprosta
10. Madrigal:

iz "canso materialis" (preprosto  formalis: učena pravila) ali "canso matricalis" (materinska, uspavanka  preprosto)



a b c | a b c | d d ali a b a | b c b | c c
Pesniki

Guillaume de Machaut

ok. 1300-ok. 1377 – iz Champagne

na različnih dvorih, kanoniško mesto

najpomembnejši francoski pesnik 14. stoletja – do konca 15. stoletja velja za glavnega pesnika - glasbenika

rokopisi za francoskega kralja Karla V.



poznajo ga v glasbi: avtor maše in 20 motetov

približno 400 lirskih pesmi – rondo, chanson, kraljevski spev itn.

tudi epske pesnitve – dits:

moraliziranje v verzih

lahko so osmerci, vmes péte pesmi, pisma

v Le vois dit (Le dit de vérité ou parler véridique)

prvi poskus modernega evropskega romana v pismih, a verzificiran



mojster jezika, a včasih suženj forme, zanaša ga v alegorije

tudi osebne pesmi


ideal mu je modra ljubezen – amour sage – daleč od trubadurske norosti

ljubezen je najvišje dobro ("summum bonum")  tudi religiozne prvine

jasna zavest o ovirah v družbi: "težko je živeti v razglašenem svetu"
Razpotje evropske kulture:

1. konec dvorske ljubezenske poezije – ponekod direkten

2. mešajo se indirektnost, distanca, citati – aparat učene poezije, ki naj objektivizira pesniški govor
hermetično, težko razvozlati

navdih: Roman o vrtnici


Jean Froissart

2. polovica 14. stoletja, različni dvori

zadnji arturski roman Meliador

več ditov + chanson, lai, rondo ...

zadnji je zvest dvorski ljubezni
Jean Regnier

začetek 15. stoletja – svetovalec nekega vojvode



talec pri razbojnikih, tam je napisal prvo pesem

Slovo: pesnik stopi v mrtvaški ples (danse macabre)23, tam govori s postavami
Eustache Dechamps

1346-1406, Champagne, pravnik, diplomat

dokončal je razvoj balade – dodal ji je envoi (posvetilo, jedrnato sporočilo)

alegorične pesmi, basni v verzih

prvič Pariz kot tema  nato Villon

1. verzificirana razprava o francoski verzifikaciji (1392)  ločitev poezije in glasbe: ustreza dekadenci aristokracije

Machaut in on sta izjemi po kvaliteti pesništva
Christine de Pisan

1364-1430, italijanskega rodu, hči Tomaža Pisanskega

mlada se je poročila z notarjem francoskega kralja (na njegovem dvoru je bil tudi njen oče)

pri 25 je ovdovela in imela hude težave, zato je začela pisati – 1. profesionalna evropska pisateljica

zelo plodovita, močen vpliv Machauta in Dechampsa

mojstrica jezika

psihološka inteligenca

velika izpovednost, čustvenost:

balada ob smrti moža

balada Solitude: vsak verz ima "seulette ..." (samcata)



aristokratska poezija je konvencionalna, v ljudskih žanrih pa bolj svobodno, "jaz"

zdaj "jaz" + visoke pesniške oblike

ona vodi lok bolj izpovednih vsebin

hvalnica Pesnitev o devici (orléanski)

tudi filozofska dela: Mesto žensk (La cité des femmes):

začetek zavestnega boja žensk

3 dame kot alegorije uravnalcev življenja:

Raison – pamet

Droiture – "naravnost", pravičnost

Justice – postava
Alain Chartier

1385-1430, doktor prava, kanonik, ambasador

veliko del, tudi politične razprave

Upanje: "hrepenenje me postara že v mladosti"

pesnitev La Belle Dame sans merci – neusmiljena lepa dama

delno dialoško

obsoja dvorske ljubezenske navade "libertinov"



velik uspeh v 15. stoletju  razprave o pravicah žensk

Keats je napisal pesem s tem naslovom
Charles d'Orléans

1394-1465, vojvoda

še vedno v antologijah, a preveč zanemarjen
Tragična zgodba:

rojen sredi stoletne vojne, nečak francoskega kralja Karla VI.

oče Louis je bil zelo kultiviran, mati Valentina de Visconti je bila iz Milana (uvajala je italijansko renesanso v Franciji)

pri 12 se je poročil s sestrično, kraljično Izabelo  določen je bil za prestolonaslednika

a družini sta bili v sporu z Burgundi  leta 1407 so umorili Louisa, Charles je bil oproščen

13-letni Charles je postal vodja politične stranke, moral se je skrivati

žena in mati sta mu umrli, nato se je poročil s hčerjo zaveznikov (Armagnac)

obsodili so umor, ne pa storilca  lahko se je vrnil na dvor

še prej (1414) je bila bitka pri Azincourtu med Angleži in Francozi – bili so poraženi, 25 let je bil talec: že prej je pisal pesmi, predvsem pa v ujetništvu – 1. obdobje pisanja:

prevladujejo "upanje, dobre novice", nato pa "melanholija"



balade, chansoni (= canso – pogosto kot rondel)

umre mu druga žena  balada

začetnik upesnjevanja domotožja (Hugo): "gledaje proti francoski deželi"

po vrnitvi skuša doseči mir med Anglijo in Francijo – odpove se politiki in živi na gradu Blois


organizira pesniška tekmovanja – tu sreča Villona:

Villon je bil zaprt v grofiji Blois in osvobojen

ok. leta 1460 je bilo tekmovanje – 10 pesnikov (Villon, Charles, Jean Robertet) je moralo napisati na temo "Je meurs de soif aupres de la fontaine" (umiram od žeje tik ob studencu)

oblasti so zahtevale izročitev Villona, a mu je dovolil pobeg – pretresljiva pesem



prijatelja kljub razlikam

nato se je spet poročil s princeso Marie de Cleues (Villon je napisal epistolo o njegovi hčerki)


Čas je slekel svoj plašč:

rondo

znana, netipična pesem – sveže podobe pomladne narave



François Villon

nadaljuje Museta in Rutebeufa – le da on njun humor, ironijo in avtoironijo še radikalizira, nikjer prej še ni tako

prizemljeno – vsakdanji problemi meščanske družbe

tudi nižji jezik


Življenje:

Valéry pravi, da je za literaturo bistveno le besedilo, biografija je irelevantna – "čisto besedilo"

a popravi se: pri Villonu in Verlainu je treba poznati biografiji




rojen leta 1431 v Parizu kot de Montcorbier

oče je kmalu umrl, vzgajal ga je kanonik Guillaume de Villon24 (François je iz hvaležnosti prevzel ime) v samostanu sv. Benedikta

pri 12 je šel na univerzo, z 21 je postal diplomirani filozof – lahko bi bil uradnik, v Cerkvi ali na univerzi

a raje je visel po krčmah

junija 1455 se je v sumljivi družbi zapletel v pretep: ranil ga je duhovnik, on ga je v samoobrambi zabodel in ga še udaril s kamnom, tako da je umrl

pobegnil je in bil obsojen na 10 let izgnanstva, a ko so ga pomilostili, se je vrnil

poklicni tat – vlomil je v navarski kolegij (po zlatnike)  enega so ujeli in je izdal ostale, spet so izdali tiralico za njim – niso ga ujeli, 3 leta se je potikal po Franciji

v Bloisu ga zaprejo, Charles dobi hčer – izpustijo ga, postaneta pesniška tovariša, Charles ga ne izroči, temveč mu pusti pobegniti

spet tolpa "školjkarjev", ropa cerkve – ujamejo ga in zaprejo, a novi kralj mu da oprostilno pismo

v Parizu ga spet zaprejo in izpustijo

kmalu spet pretep – nekoga so ubili, on ni udeležen, a ga obsodijo na smrt (vešala, razčetverjenje)

ugodijo njegovi prošnji za pomilostitev (tudi kralj je njegov zaščitnik) – 3 dni je še v Parizu, nato mora na desetletno izgnanstvo; nato ni več sledu o njem


Pesmi:

čez 3000 verzov

nekaj balad

po prvi pomilostitvi je izdal zbirko lais Mali testament

kasneje Veliki testament:

razširjeni Mali testament, a vmes je dozorel – globlja izrazna moč

173 8-vrstičnic, vmes tudi druge oblike (balade, rondoji):

Balada o gospeh minulih dni

Molitev k naši ljubi gospe (envoi – akrostih Villon)

Balada za ljubico (akrostih François Marti)

Balada o debeli Margot ...

nato še Razne pesmi: za Charlesov natečaj in njegovo hčer



Debata med Villonom in njegovim srcem

Balada za obešence

Tolovajske balade



Balada o obešencih:

vélika balada – decime, na koncu 5-vrstični envoi

le 3 rime – a in c sta dvakrat v vsaki kitici, 23-krat pa je b  v slovenščini je to težje



Menart je kvalitetno prevedel, naravno zveni

refren: "Molite raje, da se Bog nas usmili."
Renesansa?:

nekateri ga štejejo sem, a je dvomljivo

francoski pesniki se uprejo srednjeveškim oblikam – italijanske oblike, drugačna estetika in etika, humanizem

Clement Marot

zelo satiričen



italijanske oblike

sledi mu Plejada (Pléiade – Ronsard):



mediteranske oblike, renesančna estetika

italijanska renesansa se prelije v Francijo


1   2   3   4


Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©atelim.com 2016
rəhbərliyinə müraciət