Vesolje (povzetek) gravitacijska sila

Mi živimo v galaksiji Galaksija. Vse zvezde, ki jih vidimo, so zvezde naše galaksije. Najgostejši pas je viden kot Rimska cesta. Njen premer je okrog 130 000 sv. let in se vrti okrog njenega središča. Sonce je bolj na robu in ima obhodni čas 22 milijonov let.

Naše osončje sestavljajo:

- Sonce,

- planeti (glej tabelo)

- lune = naravni sateliti; krožijo okrog planetov,

- asteroidi (ti so manjši od planetov, pogosto nepravilnih oblik, gibljejo se po podobnih

tirnicah kot planeti, največ jih je med Marsom in Jupitrom),

- kometi (tirnice so precej sploščene elipse; ko se približajo Soncu, se jim razvije rep prašnih delcev in drobnega kamenja),

- meteorji (manjša telesa v velikosti kamenja ali peska; če priletijo v Zemljino ozračje, zažarijo – utrinki)
Kaj naj bi vedeli še o našem osončju?

• 
  planeti (po vrsti v oddaljenosti od Sonca): Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun
  
• 
  notranja planeta sta Merkur in Venera; Mars, …, Neptun so zunanji p. (glede na Zemljo),
  
• 
  planeti Merkur, Venera, Zemlja in Mars so trdni, ostali so tekoči s trdnim jedrom,
  
• 
  najmanjši planet je Merkur, največji Jupiter,
  
• 
  temperature so na površini planetov z oddaljenostjo od Sonca vse manjše, v notranjosti pa so temperature precej visoke ( temp. v središču Zemlje znaša nekaj čez 6000 °C)
  
• 
  planeti se gibljejo okrog Sonca skoraj po krožnicah, ravnine krožnic pa so le malo nagnjene ena na drugo,
  
• 
  čas obhoda planeta se z oddaljenostjo le tega od Sonca veča, npr. Jupiter ima 12 let.
  
• 
  planeti se vrtijo okrog svoje osi s precej različnimi časi (Zemlja: 1 dan),
  
• 
  Saturn ima obroč (prstan), ki je sestavljen iz drobnih delcev (večina vodni led); debelina obroča je do 30 metrov,
  
• 
  Venera ima debeli sloj strupenega ozračja, medtem ko Merkur nima ozračja, na Marsu pa je izredno redko ozračje CO₂ in dušika (lahko rečemo, da ga skoraj ni),
  
• 
  Merkur in Venera nimata lune, Zemlja ima eno luno, Mars dve, Jupiter in Saturn čez 50 lun,
  
• 
  največje štiri Jupitrove lune se da opazovati z običajnim daljnogledom (kot Galilejo pred 400 leti)
  

Kaj naj vemo še o Zemlji?

• 
  premer je dobrih 12000 km
  
• 
  os vrtenja je nagnjena na ekliptiko (ekliptika=ravnina tirnice Zemlje) za 23°. Posledica tega so letni časi. ( enakonočji: 21.3, 23.9; najdaljši dan: 21.6.; najkrajši dan: 21.12.)
  

Kaj naj vemo še o Luni?

• 
  po premeru je štirikrat manjša od Zemlje,
  
• 
  od Zemlje je oddaljena od 360.000 do 400.000 km
  
• 
  okrog svoje osi se zavrti v skoraj enakem času kot ga potrebuje za obhod okrog Zemlje, in sicer v dobrih 27 dneh.
  
• 
  na Luni ni ozračja,
  
• 
  prvi pristanek na Luni je bil 1969 (odprava Apollo 11)
  

Kaj naj vemo še o Soncu?

• 
  premer meri za dobrih 100 Zemelj,
  
• 
  temperatura na površju je okrog 6000°C, v notranjosti pa nekaj milijonov °C,
  
• 
  okrog svoje osi se zavrti v približno 30 dneh,
  
• 
  sonce lahko opazujemo samo skozi posebno folijo (teleskop se zaščiti na enak način), v nasprotnem primeru nam močno poškoduje oči in vid!
  

Skozi vse leto so pri nas vidna ozvezdja: Veliki Medved (Veliki voz), Mali medved (Mali voz), Zmaj in še dve.

V zimskem času je na večernem nebu lepo vidno ozvezdje Orion (zvečer) in v bližini njega najsvetlejša zvezda Sirij.

Ozvezdja, skozi katera se navidezno giblje Sonce, so Zodiakalna ozvezdja (horoskop). Ko imaš rojstno dan, je Sonce v tvojem horoskopskem znamenju.

Orion
Od planetov brez večje težave najdemo najlepše vidna, to sta Venera in Jupiter. Ker je Venera notranji planet, jo vidimo ali na jutranjem nebu na vzhodu (Danica) ali zvečer na zahodu (Večernica). Ob njeni največji svetlosti daleč presega svetlost okolišnjih zvezd. Podobne svetlosti je tudi Jupiter, pri katerem že s preprostim teleskopom vidimo največje štiri lune. Položaj planetov si pomagamo najti s Planetarijem (vesolje.net).

Do 15. stoletja so bili prepričani, da je Zemlja v središču vesolja, medtem ko se vse ostalo vrti okrog nje (geocentrični sistem).

Nikolaj Kopernik je v 15. stoletju utemeljil heliocentrični sistem (planeti krožijo okrog Sonca).

Z iznajdbo teleskopa v 16. stoletju se je zanimanje za astronomijo močno povečalo (Galilei).