Uredba komisije (egs) št. 921/89 z dne 10. aprila 1989 o spremembi Uredbe (egs) št. 890/78 o podrobnih pravilih za certificiranje hmelja

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1696/71 z dne 26. julija 1971 o skupni ureditvi trga za hmelj¹, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo 3998/87², in zlasti člena 2 (5) Uredbe;

ker se je za določitev deležev hmeljevih listov, pecljev in odpadkov v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 890/78³, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3994/88⁴, predpostavljalo, da sta gostoti hmeljevih odpadkov in lupulina identični; ker je sedaj mogoče določiti razmerje med tema gostotama; ker bi bilo zato treba opredeliti metodo izračuna, ki se uporablja v ta namen;

ker mora v skladu s členom 7 Uredbe (EGS) št. 890/78 paket, v katerem se proizvod trži, po pečatenju nositi znak, ki zajema zahtevane podrobnosti; ker bi bilo treba za preprečitev možnosti zlorabe predvideti, da se tak znak pritrdi tudi na zavojčke ali škatle prahu ali ekstrakta v paketu; ker bi bilo zato treba ustrezno spremeniti Uredbo (EGS) št. 890/78;

ker so ukrepi, predvideni s to uredbo, v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za hmelj,
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (EGS) št. 890/78 se s spremeni:

1. v tretjem odstavku točke C.1 v Prilogi II, se ‘Odpadkov in lupulina ni mogoče ločiti. Relativni odstotek vsakega je treba zato oceniti z objektivno presojo barve, težo pa izračunati ob predpostavki, da je njihova gostota enaka.’ nadomesti z:

‘Izredno težko je natančno ločiti odpad in lupulin. Kljub temu pa obstaja možnost približne določitve relativnih deležev odpada in lupulina z uporabo 0,8 mm sita..

Pri določevanju deleža lupilna je potrebno izhajati iz predpostavke, da je gostota lupulina štirikrat večja od gostote odpada.’;