Slovenci V srednjeveškem r-nc

NASTANEK R-NC – ja

• 
  L. 800 na področju NEMČIJE in FRANCIJE nastane FRANKOVSKO CESARSTVO
  
• 
  po smrti vladarja karla velikega je v obdobju ludvika pobožnega začela razpadati država
  
• 
  v državi različna živeča ljudstva so želela osvoboditev in samostojnost  boji in delitev : karolingi – izkoristijo frankovski grofje, vazali, vojvode, ki so želeli samostojnost
  
• 
  k razpadu države pripomorejo tudi zunanji sovražniki (napadi in plenitve)
  
• 
  l. 843 si ludvikovi sinovi razdelijo državo z VERDUNSKO POGODBO : VZHODNI, SREDNJI, ZAHODNI del
  
• 
  iz VZHODNEGA dela nastane NEMŠKO KRALJESTVO (10. st) - v času vladanje OTONA I. SAŠKEGA (962 se okrona za cesarja) – njegovo kraljestvo se razteza čez ozemlje današnje srednje in južne evrope
  
• 
  R – NC obsega : italijo, nemčijo, avstrijo, poljsko, češko, del poljske, naše ozemlje,...
  
• 
  Oton I. glavno oporo nudi DUHOVŠČINA – v zameno jim podeljuje zemljo, v zameno od njih pa on sam imenuje škofe in noben papež ni posvečen brez privolitve cesarja (vrhovna oblast je nad cerkvijo)
  
• 
  Meje Otonovega cesarstva so v zgodnjih časih močno ogrožene  ogrožajo jih madžari – oton jih premaga v bitki pri leškem polju pri augsburgu l. 955
  

INTERREGNUM: 1254 - 1273

• 
  brezvladje, ki traja 20 let
  
• 
  ko umre zadnji kralj se fevdalci kregajo, nočejo izvoliti novega cesarja
  
• 
  pride do zmešnjave, vlada kaos- ljudje se bojujejo, ropajo= ogrožene trgovske poti,...
  
• 
  država potrebuje vladarja, a bi v državi ustavril red
  

• 
  l. 1273 izvolijo rudolfa hbsb (nepomemben fevdalec) izvolijo ga zato, ker so hoteli onemogočiti krepitev cesarja in mislijo, da bodo lahko z njim manipulirali
  

 novi cesar pa je vojaško sposoben, pogumen, bojevit, izkušen, previden, pameten,...

SLOVENSKO OZEMLJE V 9., 10. STOLETJU

• 
  pred 9. st SAMOVA plemenska zveza  pritisk ogrov
  

 POSLEDICA: zavezništvo z bavarci :

- v zameno morajo slovani priznati bavarsko nadvlado = izgubijo zunanjo samostojnost, sami določajo le kneza

• 
  notranjo samostojnost izgubijo ko pripadejo ludviku nemškem  s tem izgubijo še imenovanje kneza  zdaj le še frankovski grofi
  

1. 
   l. 820 – l. 876 karantanija v VZHODNO PREFEKTURO (vključeno v R – NC)
   

• 
  nastane ko izgubijo notranjo samostojnost  preurejena v grofijo – skupaj s posavsko, zgornjo in spodnjo panonijo)
  
• 
  prefektura : upravna enota
  
• 
  prefekt : karlman (ima vedno več pristojnosti)
  
• 
  sedež: karantanija (karantanija še vedno pomembna)
  

2. 
   l. 876 – l. 870 v. prefektura v KARANTANSKO KRALJESTVO
   

• 
  preimenuje se zaradi pomembnosti
  
• 
  prefekt: arnulf (sin karlmana)  začetnik fevdalizma (fr.) in podeljuje zemljo
  
• 
  ima velik ugled  enakovredna bavarski
  
• 
  10. st. karantansko cesarstvo vodi bavarski kralj = karantansko cesarstvo in bavarska sta povezani v UNIJO
  
• 
  Karantansko kraljestvo se preuredi v MEJNE GROFIJE oz. KRAJINE zaradi madžarskih upadov (od karla velikega marke veljajo za vojaškoupravna območja ob državni meji)
  

• 
  DELITEV:
  

KARANTANSKA (ob muri)

PODRAVSKA (med pohorjem in kozjakom onkraj dravskega gozda)

SAVINJSKA (porečje savinje, na jugu prek save)

KRANJSKA (zgornje posavje in notranjska)

FURLANIJA (posočje in vipavska dolina)

ISTRA (kras do nanosa in javornikov)  oton s tem želi zavarovati karantanijo pred madžari

• 
  zmaga nad madžari l. 955
  

3. 
   l. 970 – l. 1002 oton II. Od karantanskega kraljestva loči VOJVODINO KOROŠKO = VELIKA KARANTANIJA
   

• 
  vse krajine so podrejene vojvodini koroški razen vzhodne krajine
  
• 
  KOROŠKI VOJVODA enemu plemiču v 1 krajini dodeli položaj KRAJIŠNIKA ali MEJNEGA GROFA – dobi zemljo, javna služba, izvaja vrhovno, vojaško, sodno in pravno oblast
  
• 
  Ime VELIKA KARANTANIJA (del ogrskega kraljestva) – ime za politično tvorbo grofij
  
• 
  Mejne krajine postanejo prvič močne – ogrožajo koroškega vojvodo
  

= začnejo nastajati DEŽELE (propad velike karantanije je začetek nastanka dežel) – slovenske zg.

RAZKROJ KARANTANSKE DRUŽBE IN NASTANEK FEVDALIZMA

• 
  na razvoj fevdalizma je vplivala umestitev karantanije v R – NC in stabilne politične razmere
  
• 
  pojavi se v 10. st
  
• 
  začetnik je ARNULF
  
• 
  s podeljevanjem kraljeve zemlje so začela nastajati gosposka zemljišča = največ bavarskem, frankovskem, karantanskem + cerkvenim posestnikom
  

• 
  karantanska družba se spremeni iz svobodne rodovne zveze v fevdalno zvezo
  
• 
  proces fevdalizacije je najhitrejši v okolici S. Drave in Karavank – 9., 10. st., J. od Drave in karavank pa šele v 11. st.
  
• 
  zemljo dobijo tudi škofije = SALZBURŠKA NADŠKOFIJA – karantanija, podravska in savinjska krajina
  

FREISINŠKI ŠKOFJE – škofja loka

BRIKSENŠKI ŠKOFJE – bled

OD KRAJIN V 10. STOLETJU DO DEŽEL V POZNEM VEKU

• 
  pogoj za nastanek dežel je razpad velike karantanije
  
• 
  nastanejo 4 dežele : ŠTAJERSKA, KRANJSKA, GORIŠKA in KOROŠKA
  
• 
  dežele se razvijejo neodvisno od nacionalne in etnične pripadnosti
  
• 
  deželna zavest je še vedno pomembnejša od etnične (še v 20. st)
  
• 
  razvoj dežel ni odvisen od velikosti ozemlja ampak od notranjega razvoja  ko zemljiški gospod – mejni grof uspe uvesti enotnost prava = si podredi plemstvo, postane deželni knez – pod njim pa ostanejo ministeriali
  
• 
  DEŽELA : zaključena avtonomna upravna enota. Vodja je deželni knez.
  

• 
  dvojnost uprave : zemlja v rokah plemstva – zemljiški gospodje, državno oblast pa ima mejni grof  različni pravi – ni poenotenja
  

• 
  zadnja v ½ 15. st. zadnja zaključi proces nastajanja dežel KOROŠKA
  

POLITIČNE ZNAČILNOSTI R – NC-ja

• 
  fevdalna razcepljenost države na grofije oz dežele = PARTIKULARIZEM
  
• 
  cesarstvo ni močno – ohlapna zveza manjših upravnih enot  fevdalci so močnejši od cesarja
  

1. 
   ŠTAJERSKA
   

• 
  najhitreje se razvije v deželo
  
• 
  povezava z Karantansko krajino
  
• 
  prvi krajišniki karantanske krajine so bili EPPENSTEINI – takratni koroški vojvode ; krajino so spet priključili koroški in imeli vse pogoje, da si jo z večanjem posesti podredijo v celoti (v 10. st izumrejo)
  

 do ozemlja pridejo s politiko dedovanj (javnih funkcij in zemlje) – dobijo ogromne kose zemlje na karantanskem in povsod (eppensteini, spanheimi – podravska krajina, + pittensko grofijo)

• 
  ozemlje razširijo v škodo madžarov, tako da je nova meja štajerske pri reki muri
  
• 
  na bregu obeh rek nastajajo prvi strelski dvori za varovanje utrjene meje
  
• 
  mejni grof otokar III: si podredi vse svobodno plemstvo na svojih ozemljih in jih spremeni v ministeriale
  
• 
  l. 1180 cesar štajersko razglasi za vojvodino pod vojvodi traungauci  deželne pravice – NASTANEK DEŽELE
  
• 
  napreduje tudi položaj nižjih plemičev, ki ob smrti traungavcev in ob novi dinastiji baberžanov
  
• 
  v 13. st. cesar ministerialom podeli PRIVILEGIJ SVOBODE: in s tem jih pravno izenači z
  

2. 
   KOROŠKA
   

• 
  kljub karantanski tradiciji se je razvoj dežele zavlekel v 15. st.
  
• 
  najprej vojvodsko oblast opravljajo številni plemiči razen eppensteini
  

• 
  v 11. st. se loči od bavarske
  
• 
  v 11. st. dobijo eppensteini oblast v dedno last, po izumrtju pa spenheimi
  
• 
  hkrati z večanjem posesti so pričeli graditi deželo
  
• 
  ker imajo vojvode oblast omejeno le na njihovo posest ne morejo poenotiti prava
  
• 
  močni so tudi CERKVENI ZEMLJIŠKI GOSPODJE : Salzburška in Krška na Koroškem
  
• 
  hbsb so prvi, ki jim uspe l. 1460 zaokrožiti deželo v ENOTNO
  
• 
  zadnja postane dežela
  

3. 
   KRANJSKA
   

• 
  nastane iz 2 mejnih krajin : KRANJSKE in SAVINJSKE
  

 žena Hema Krška : ustanovi redovniški red – KRKA NA KOROŠKEM – benediktinke – 11.st nastane KRŠKA ŠKOFIJA

• 
  v 11. st. je za krajišnika imenovan OGLEJSKI NADŠKOF – tukaj ima malo posesti, zato tudi ne veliko moči
  

 okrepijo se ANDECHSI

• 
  ozemeljsko je popolnoma razbita
  
• 
  VIŠNJEGORSKI gospodje premaknejo mejo iz krke na KOLPO in BREGANCE v 12. st.
  
• 
  V 14. st. ozemlje pripade hbsb – te ogrožajo celjski grofje – konec 15. st. pa je zagotovljena enotnost dežele
  

4. 
   GORIŠKA
   

• 
  nastanek je tesno povezan z GORIŠKIMI GROFI (posestva v posočju in na krasu – znotraj furlanske krajine)– te so odvetniki v službi pri oglejskem nadškofu = ta jim odpre velike možnosti za utrjevanje lastnega položaja v sodstvu in upravljanju posesti
  
• 
  v 13. st. zaradi upadanja moči oglejskega patriarha in z dedovanji postanejo deželni knezi
  
• 
  kasneje se njihova posestva izločijo iz furlanije
  
• 
  v 14. st. po priznanju knežjega naziva pa je v goriški krajini izdano deželno pravo
  

5. 
   ISTRA
   

• 
  v funkciji mejnega grofa se izmenjujejo znane rodbine
  
• 
  večjo posest v pazinu imajo tudi goriški grofje  v 14. st. oblikujejo PAZINSKO GROFIJO
  
• 
  oslabljeno moč patriarha izkoristi BENEŠKA REPUBLIKA  podredi si obmorska mesta (koper - rovinj) , pridejo v notranjost do raše
  
• 
  istra razpade na 2 dela :
  
• 
  na preostalem delu pa se utrdijo DEVINSKI GROFJE ob kvarnerju in na krasu
  

6. 
   Ozemlje PREKMURJA
   

• 
  NI DEŽELA; ni močnih knezov
  
• 
  Spada v KRALJEVINO OGRSKO
  
• 
  Deljeno je na 2 župniji: ŽELEZNA ŽUPNIJA: porabje, gronji del prekmurja
  

• 
  Ogrski vladar je tu ustvaril podoben obmejni STRAŽNO – OBRAMBNI SISTEM ( utrdbe ob meji) – tukaj namešča vojake - STRAŽIŠNIKI, ki jim daje manjše kose zemlje v last
  

POSKUS OTOKARJA PREMYSLA DA BI ZDRUŽIL SLOVENSKE DEŽELE

• 
  otokar postane kralj v času interregnuma – postane štajerski vojvoda, kasneje češki kralj
  
• 
  v 13. st. združi vse slovenske dežele razen prekmurja = nastane skupna država od češke do jadrana
  
• 
  kmalu se ta država konča, ker knezi volijo novega cesarja R- NC- ja = rudolfa habsburškega
  
• 
  otokar ne priznava novega kralja, kljub papeževem priznanju – otokar si je prilastil alpske dežele
  
• 
  sledi boj med otokarjem in rudlofom za prevlado (bitka na moravskem polju)  rudolf zmaga
  

• 
  z zmago nad češkim kraljem slovenske dežele preidejo pod hbsb – ti postanejo deželni knezi
  
• 
  v 14. st. preidejo kranjska, koroška in štajerska pod hbsb - postanejo deželni knezi  podelijo pisno potrditev deželnih privilegijev plemstva = DEŽELNE ROČINE (lahko se odločajo na področju sodstva, uprave, vojske in davkov)
  
• 
  Nastane goriško – habsburško ravnotežje posesti in moči
  
• 
  Hbsb si utrdijo položaj na štajerskem – postanejo deželni knezi štajerske
  
• 
  Hitro si pričnejo načrtno pridobivati posesti v okviru dežele v družinsko last
  
• 
  Izumrtje tirolcev jim omogoči prevzem vojvodstva na koroškem in kranjskem  vendar so posestne razmere na koroškem trdne, zato je tam malo upanja za večanje posesti
  
• 
  Hbsb se preusmeri na kranjsko - vsi se jim podrejajo in vstopajo v vazalni odnos
  
• 
  Najmočnejši so devinski gospodje
  
• 
  Kmalu pa podedujejo samostojno pazinsko grofijo in posebno izoblikovano deželo- nekdanjo slovensko marko
  
• 
  Kmalu si podredijo trst, s katerim so želeli pridobiti izhod na morje – a to pride v času ko hbsb razpade na 2 dela  spopadi med 2 rodbinama (grožnja so jim celjani)
  

CELJSKI GROFJE

• 
  najpomembnejša plemiška dinastija na slovenskem ozemlju
  
• 
  kot ŽOVNEŠKI GOSPODJE so bili od začetka 14. st. hbsb = VAZALI
  
• 
  pomembnejši postanejo ko podedujejo CELJE po VOVBERŠKIH GROFIH  cesar jih privzdigne v CELJSKE GROFE
  
• 
  deželno knežji položaj so si gradili od dodelitve grofovske časti 
  
• 
  moč si utrjujejo s TRGOVINO, GOSPODARSTVOM IN NAJEMNIŠKO VOJSKO
  
• 
  ozemlje si povečujejo s porokami, dedovanjem ozemlja
  
• 
  po ORTENBURŠKIH GROFIH podedujejo veliko posestev na koroškem in kranjskem
  
• 
  celjani s eusmerijo na zavzetje hrvaškega, srbskega prostora, kar jim koristi kasneje
  
• 
  dobro izkoristijo tudi krizo hbsb za povezavo z nemškim cesarjem in madžarskim in češkim kraljem
  
• 
  najpomembnejši celjan je HERMAN II. – s češkim kraljem SIGISMUNDOM LUXENBURŠKIM se bojuje proti TURKOM (bitka pri nikopolju)  herman reši sigismunda pred utopitvijo - ta mu v zahvalo obljubi HRVATSKO ZAGORJE in poroko hermanove hčere s sigismundom
  
• 
  l. 1436 celjani dobijo naziv DEŽELNIH KNEZOV – sledi spor z hbsb (zato, ker so bili povzignjeni brez hbsb soglasja)
  

 lahko združijo ozemlje v enotno upravno enoto = CELJSKA KNEŽEVINA (DEŽELA) - FRIDERIK II.

• 
  Želijo BOSNO zaradi rude – tranzitna trgovina  zato se povežejo z bosanskimi KOTROMANIČI
  
• 
  Povežejo se tudi s poljskimi PIASTI
  
• 
  L. 1436 hbsb napadejo celjane  celjani so uspešni, vojna se konča s poravnavo
  
• 
  Sklenejo POGODBO O DEDOVANJU, ki je za celjane usodna, saj pravi, da tista rodbina, ki prej izumre, prepusti svoje ozemlje drugi (hbsb umorijo zadnjega moškega potomca)
  
• 
  Po umoru ulrika se vname boj za celjske posesti – hbsb se morajo boriti proti nasprotnikom, najbolj močni so goriški ( poraz proti hbsb v bitki pri požarnici)
  
• 
   hbsb si zagotovijo celotno ozemlje celjanov in posest goriških na koroškem – utrdijo svoj položaj – postanejo najmočnejši
  

KOLONIZACIJA

• 
  Je naseljevanje ljudi, ki močno spremeni naselitveno podobo pokrajine. (vpliva na gostoto prebivalstva, na narodno sestavo, kulturo, jezik, obliko naselij, ...
  
• 
  Načrtno poseljevanje prostora
  
• 
  Poznamo 3 tipe kolonizacije: NOTRANJA : znotraj države
  

NAČRTNA: zemljiški + cerkveni gospodje načrtno preseljujejo kmete

RAZLIKE: v teritoriju in posledicah

• 
  Potekala je že pred madžarskimi vdori
  

4 FAZE PRESELJEVANJA:

1. 
   faza: najstarejša faza 6- 9 st.
   

• 
  ko pridejo slovani na slovensko ozemlje
  
• 
  naselitev je zajela območja, ki so bila poseljena že v antiki
  
• 
  zemlja ni primerna za obdelovanje – GRIČEVNAT, NEGORZDNAT SVET ( izogibajo se ravnine = ni zaščite, ni smisla sekat gozd
  
• 
  nastajajo naselja tipa : GRUČASTA NASELJA (gosto se naseljujejo)
  
• 
  pojavi se krajevno ime SELO
  

2. 
   faza: najobsežnejša faza 10 – 13 st.
   

• 
  zajema vse tri tipe kolonizacije
  

 načrtna in zunanja: izvajajo jo nemški zemljiški gospodje

RAZLOGI: večanje ozemlja, potreba po intenzivno obdelani zemlji - presežek, posledično primanjkovanje delovne sile

razvoj blagovno-denarnega gospodarstva (menjava blaga za denar)

• 
  prve vasi nemških kmetov: SORŠKO, DRAVSKO POLJE – nemški jezikovni otoki (ponemčevanje in obratno) slovenizacija v 20. st.
  
• 
  SPREMEMBE V KMETIJSTVU: cepec, komat (usnjen ovratnik za živino), uporaba 3-letnega kolobarjenja (njiva na 3 dele – 1 leto, 1 njiva opuščena, kjer se pase živinoreja = PRAHA), plug  uporaba plug spremeni OBLIKO njiv PODOLGOVATA  zaradi spremembe njiv, nov tip naselja: PODOLGOVATE, OBCESTNE VASI
  
• 
  PRIDOBITVE: boljši pridelek, ker zemlja 1 leto počiva
  

krajevno ime : VAS

• 
  Poseljeni so vsi NIŽINSKI PREDELI
  
• 
  V tej kolonizaciji so obdelani vsi predeli današnjega slovenskega ozemlja
  

3. 
   faza: višinska faza 13 – 15. st.
   

• 
  ponovno se selijo v GRIČEVNAT svet  pojavijo se SAMOTNE, SAMOOSKRBNE KMETIJE = CELKI
  
• 
  pojavijo se priimki: Novak, Rovtar
  
• 
  pride do novega JEZIKOVNEGA OTOKA (naseli se etnična skupina, ki je v manjšini) – kočevje : nemci - karel VII. Je uporne kmete iz nemčije za kazen poslal sem
  
• 
  prične se tudi upad kolonizacije v 14. st.
  
• 
  ZAKAJ? Slabe letine – lakota – epidemije, Naravne katastrofe, vpadi turkov, vojaški spopadi – potrebujejo vojake - kmete, slabo cesarstvo – razdrobljeno
  

4. 
   faza: dodatna faza 16. st.
   

• 
  ljudje iz BOSNE, HRVAŠKE, BELE KRAJINE bežijo na sever – umikajo se pred turki
  

• 
  priimki: Hrovat, Horvat
  

POSLEDICE KOLONIZACIJE:

• 
  uradni jezik počasi postaja NEMŠČINA – zato, ker so zemljiški gospodje nemci
  
• 
  v višinski kolonizaciji so polja obdelana do take višine, da nikdar več
  
• 
  nov način obdelovanja zemlje  novi tipi vasi
  
• 
  zaradi trgovsko- blagovnega gospodarstva se začne deliti tudi nižji sloj:
  

KAJŽARJI: imajo kajžo in malo zemlje

BAJTARJI: imajo hišo, vendar brez zemlje

GOSTAČI: živijo na okoli po hišah

VINIČARJI: obdelujejo vinograd zemljiškega gospoda v zameno za zidanico

• 
  Ustalitev slovensko – nemške narodnostne meje (skrčitev slovenije na 24.000km² )
  

Vzhod: prekmurje

Zahod: rezija in beneška slovenija

Sever: severno od gosposvetskega polja

PLEMSTVO + DUHOVŠČINA: so privilegirani in izkoriščajo kmete (ponavadi tujci)

MEŠČANSTVO: pojavijo se v obdobju nastanka mest

KMETJE: privezani so na zemljo in BREZ osebne svobode

PLEMSTVO IN GRADOVI

• 
  plemstvo predstavlja vrhnji sloj srednjeveške družbe
  
• 
  v 12. st. je grad postal upravno, sodno, gospodarsko in kulturno središče družabnega dogajanja
  
• 
  plemstvo se deli na VIŠJE in NIŽJE
  
• 
  višje plemstvo nižjemu podeljuje zemljo
  
• 
  cesar kmalu potrebuje podporo nižjega plemstva zato jim podeli osebno SVOBODO
  

POSLEDICE : delitev zemlje, razpad zemlje na manjše koščke, majhen del nižjega plemstva prestopi v višje, ostali od nižjega plemstva pa postanejo kmetje

• 
  Nižje plemstvo, ministeriali so si začeli graditi manjše gradove v 13. st. , prej pa so prebivali v stolpih
  

• 
  V 13., 14. st. se ministerialom uspe osebno osvoboditi  plemstvo slovenskih dežel se izenači
  
• 
  V 15. st. si vse plemstvo pridobi pravico sodelovati pri upravljanju dežele in na deželnih zborih = na njih odločajo o : davkih, vprašanjih obrambe, gospodarskih zadevah
  
• 
  DEŽELNI STANOVI : plemstvo + predstavniki mest
  

• 
  Gradovi do 15. st. dajejo podobo obrambnih postojank
  
• 
  Gradove upravljajo ministeriali in fevdalci
  
• 
  Večina je zgrajena na: vzpetinah, ob sotočjih rek, z 1 dostopom = na težko dostopnih mestih zaradi obrambe
  

• 
  sprva bolj preprosti – leseni . zgolj stolpi namenjeni obrambi (Čadež, Škofja loka)
  
• 
  Kasneje postanejo kamniti, z debelim zidom, vodnimi jarki, majhne line = SREDNJEVEŠKI GRADOVI
  

• 
  V gradovih poteka plemiško življenje: dvorne igre, viteški turnirji, druženje, ...
  
• 
  GLAVNI DELI: stolp, obzidje, stanovanjski objekt, gospodarsko poslopje
  
• 
  Privošči si ga lahko le višje plemstvo na račun kmetov
  

VITEŠTVO

• 
  bistveno prvino plemiškega življenja je predstavljala viteška kultura – naziv je deden
  
• 
  vitezi se ukvarjajo z vojaško službo, ko pa se pojavi blagovno gospodarstvo = TRGOVCI
  
• 
  vsem vitezom je skupno opravljanje viteške službe in borbe na konju
  
• 
  GLAVNE VRLINE: služba gospodu, zaščitnik vere in ženske
  
• 
  FAZE IZOBRAŽEVANJA: 1. paž – pomaga ženskam
  

3. vitez

FAIDE : poseben način reševanja problemov (hbsb – celjani)

KMETJE IN VASI

• 
  do začetka 14. st. so neenotni:
  

1. 
   NESVOBODNI – delajo na dominikalni (pridvorni) zemlji (hlapci, dekle,..).
   

Karantanija

Oproščeni tlake, zadolžitve pri lovu  privilegirani sloj – ustoličevanje ZDAJ : kmetje

In gradnji

2. 
   SVOBODNI – v manjšini. Delno svobodni, zemljo imajo v zakup
   

• 
  Po obdobju načrtne kolonizacije
  
• 
  zemljiškem gospodu se splača dajati zemljo v zakup  sprva le začasno, kasneje dedno
  

Breme v naravi:

• 
  mala pravda: med, jajce, mleko, zelenjava,...
  
• 
  velika pravda: žito, živina,...
  
• 
  pojezda: če fevdalec čuti željo po pogostitvi, ga mora podložnik pogostiti
  
• 
  gorščina: izkoriščanje vinograda (štajerska)
  
• 
  ko podložnik umre, fevdalec dobi najboljšo živino
  

Dajatve v denarju:

• 
  odkup za delo ali dajatev
  

Tlaka: najtežja obremenitev

• 
  deli se po OBLIKI in KOLIČINI  izmerjena – točno določeno koliko dni je treba delati
  

osebna – kmet sam

ali z živino
Desetina: denar za cerkev

Davek zemljiškem gospodu:

Deželna tlaka: grajenje cest,...

• 
  kasneje z denarnim gospodarstvom, preidejo dajatve na trgovino, prevozništvo, tovorništvo
  
• 
  STATUS: do visokega srednjega veka so neenaki  zaradi hubnega sistema pa se počasi izoblikuje nižji sloj – vez zemljo
  
• 
  Bivalne razmere kmeta so slabe  kmečke hiše so majhne, samo z enim prostorom in odprtim ognjiščem, pokrite so s slamo ali lesom
  
• 
  Kmečka hrana je slaba, enolična – začimb ne uporabljajo
  
• 
  Kulturno življenje je monotono, družabnost poznajo le v zvezi z krščanskimi prazniki, blizu jim je ljudsko pesništvo
  

MEŠČANI IN MESTA

• 
  meščani v družbeni ureditvi predstavljajo nov družbeni sloj, ki se pojavi od 12., 13. st.
  
• 
  ukvarjajo se z obrtjo, trgovino in finančnimi posli
  
• 
  od kmetov se ločujejo po osebni svobodi in le njim dovoljenim dejavnostih
  
• 
  živijo v mestih
  
• 
  mesta so naselbine, ki se od agrarne oklice ločujejo po videzu in gospodarski dejavnosti – večina jih nastane v 12., 13. st.
  
• 
  mesta se hitro začnejo borit za samoupravo,...
  

VZROKI ZA NASTANEK MEST:

• 
  trgovske poti – plovne reke
  
• 
  blagovno – denarno gospodarstvo (boljše življenje – pritok surovin iz Vzhoda)
  
• 
  3 letno kolobarjenje – več pridelka in presežek (prodaja na trgu – osrednji del mesta)
  
• 
  Dolga potovanja silijo trgovce, da se ustavijo – deželni knezje si tako krepijo oblast
  
• 
  V 15. st. turški vpadi
  
• 
  Trg postane mesto, tako da dobi mestne pravice  pravico do obzidja
  

CELJE – 15. st. celjani KRANJ -

NOVO MESTO – 14. st. hbsb MARIBOR – 13. st.

GORICA – 14. st.

• 
  Novo nastala mesta razlikujemo :
  

1. 
   CELINSKA : lj, celje,...
   

• 
  v notranjosti slovenije  TRANZITNA MESTA – trgovanje z vzhodom
  
• 
  ponavadi ob gradovih in ob prometnih križiščih
  
• 
  fevdalec ima v lasti zemljo  in on da pravico, da se lahko ustanovi mesto = MESTNI PRIVILEGIJ ( on pa postane mestni gospod)
  
• 
  od agrarne okolice se ločujejo po obzidju
  
• 
  ob nastanku nimajo samoupravnih pravic, v 14. st. pa meščani sami lahko volijo sodnike, mestni gospod jih le potrdi
  
• 
  poleg njihove funkcije mestno samoupravo predstavlja mestni svet, v katerega so volili le premožne meščane
  

2. 
   PRIMORSKA: trst, izola, koper
   

• 
  ob morju
  
• 
  na temeljih antičnih mest = ohranjajo kontinueteto
  
• 
  iz upravno-cerkvenih središč so se razvila v obrtno-trgovska središča
  
• 
  prebivalci se še zmeraj ukvarjajo z ribištvom, solinarjenjem, vinogradništvom,...
  
• 
  mesta se z agrarno okolico ne ločujejo, so povezana z njo
  
• 
  da ni obzidja vpliva tudi na sestavo prebivalstva, kjer so poleg meščanov še mestno plemstvo in patriciat, pa tudi podeželane
  
• 
  značilna je tudi večja stopnja avtonomnosti
  

• 
  mesta nastajajo brez kanalizacije, urbanih načrtov, vodovoda, tlakovanih cest,...
  

ZNAČILNOSTI MESTNE SAMOUPRAVE:

• 
  zemljiški gospod podeli privilegij če je več ljudi več dobička =korist
  
• 
  mestne pravice zapisane v MESTNEM STATUTU (do 14. st. ustno, po 14. st. pisno)- piranski 1274
  

 gospodarske pravice : prirejanje sejmov, trgovanja, obrti kmetov v okolici,...

 Pravica do obzidja

skladiščna pravica : trgovec se mora za nekaj dno ustaviti v mestu, tovor spraviti v skladišče, tamkajšnim trgovcem pa mora ponuditi blago po znižani ceni

 pravica do obvezne poti : prisilna cesta

• 
  razvije se MESTNI SVET (12-14 meščanov) – volijo jih bogatejši meščani
  

• 
  MESTNI SODNIK : osebnost mesta – postavi ga mestni gospod -> predstavlja mesto za njega
  

• 
  Mesto ima: pečat, sodno palico, ključ
  

CELINSKA MESTA: dvojnost uprave PRIMORSKA MESTA:organizirana v občine

Mestni sodnik + zbor vseh meščanov notranji svet zunanji svet

X (ob prisotnosti sodnika (bogati – odločajo o vsem) (obrtniki – nimajo vloge)

Mestni svet (bogati) odloča o pravnih,

Sodnih pravicah meščanov. Podestati – načela primorskih mest
NARODNOSTNA PODOBA SLO. MEST

• 
  največ slovanskega; germanskega in romanskega izvora  pomembnejši meščani za kapital
  
• 
  v kranjsko + štajersko = židje – finančni posli (posojanje denarja, hiš, zemlje,...)  s tem se lahko ukvarjajo ker jim vera tega ne prepoveduje (meščani zato negativen odnos – foušija)
  

RAZVOJ RUDARSTVA IN FUŽINARSTVA

• 
  razvije se z novimi gospodarskimi panogami
  
• 
  ŽELEZO (), SVINEC (koroška, kanalska dolina), ŽIVO SREBRO (idrija)
  
• 
  Surovine so najprej v rokah kmetov  kasneje tuji kapital idrijski rudnik – najpomembnejši
  
• 
  Zgodnjekapitalistični obrati delujejo na založniški način zgodnjekapitalistični obrat 15. st.
  
• 
   založniki (bogati) oskrbujejo s surovinami, logistika
  
• 
  Fužine : železniki, stara fužina, kropa
  
• 
  V želežniških obratih delajo delavci  osebno svobodni, podrejeni deželnem knezu neposredno
  
• 
  Razlika med ZALOŽNIKI in MANUFAKTURAMI :
  

POSELDICE:več izdelkov, kakovostnejši

CERKVENO- UPRAVNA ORGANIZACIJA
- slovensko ozemlje se deli na 2 škofiji : SALZBURŠKA NADŠKOFIJA

OGLEJSKA NADŠKOFIJA meja: na severu

DRAVA (postavi jo krka na koroškem – celovec

l. 1461 ustanovljena LJUBLJANSKA karel veliki) lavantinska škofija – maribor

NADŠKOFIJA (hbsb) sekovska škofija - gradec

• 
  podrejena je direktno papežu piju
  
• 
  1. samostojna cerkvena upravna enota na ozemlju slo.
  
• 
  1. škof – Krištof Ravbar
  

SAMOSTANI IN MENIŠKI REDOVI:

• 
  Samostani začnejo nastajati šele v 12. st.
  
• 
  najbolj znana sta : CISTERIJANSKI : najpomembnejši red ; oglejski nadškof ga ustanovi
  

KARTUZIJANSKI : - stiški rokopis

Kolonizatorska dela menihov vetrin na koroškem , kostanjevica na krki

Samostan Žiče – knjižnica  znani po prepisovanju klasičnih in ustvarjanju svojih del

In Jurklošter

• 
  v 13. st. novi redovi - ukvarjajo se večinoma z dušnim pastirstvom (skrbijo za ljudi)  beraški redovi (dominikanci, frančiškani,...)
  

POMEN SAMOSTANOV: središče vsega

• 
  pomembna kulturna središča – knjige (celjani – celjska kronika)
  
• 
  razvoj znanosti, arhitekture, dobrodelna dejavnost, hospici, gospodarska dejavnost