Ana səhifə

Razlike v znakih potrtosti pred pomembnejšimi praznikih in po njih


Yüklə 120 Kb.
tarix24.06.2016
ölçüsü120 Kb.

Razlike v znakih potrtosti pred pomembnejšimi

praznikih in po njih

Povzetek

Rezultati številnih študij govorijo, da po pomembnejših praznikih prihaja do večjega tveganja za depresivno ali celo samomorilno vedenje. Pojav imenujejo »zapozneli učinek« (postpone effect). Raziskave spodbujajo zvišano preventivno dejavnost pred in med pomembnejšimi prazniki.

V delu Slovenije smo na TV tri tedne po 400-krat na dan predvajali TV–telop (nepremična slika z glasbo in napisom v ozadju) v treh različicah z naslovom »Letos bom tam, kjer ne bom sam!«. Sodelovalo je 1414 ljudi, za končno obdelavo smo uporabili le tiste, ki so odgovorili na vse tri ankete. Bilo jih je 204.

Anketni vprašalni smo razposlali poslali v treh različnih obdobjih (pred božičem, po novem letu in februarja). Glede na gledanost ter negledanost TV-telopa smo respondente razdelili v eksperimentalno in kontrolno skupino.

Izraženost znakov potrtosti nas je zanimala glede na gledanost TV-telopa, starost in spol.

Rezultati celotne raziskave teorije zapoznelega učinka ne podpirajo, potrjeni pa sta hipotezi, da pri adolescentih in pri ženskah po praznikih zaznamo več znakov potrtosti kot pri ostalih starostnih skupinah in moških.



Ključne besede: potrtost, prazniki, zapozneli učinek, preventiva pred prazniki

Abstract

The results of numerous studies have shown that there is an increased hazard of suicidal and depressed behaviour after major holidays. This phenomenon is called »postpone effect«. This kind of research has encouraged an increase in preventive activities before major holidays, such as different forms of offering help.

As a preventive activity in Slovenia a TV-insert titled »This year I'll be there, where I won't be alone!« was chosen and broadcast for three weeks (two weeks before Christmas and one after it) 400 times a day. 1414 people perticipated in the research, of which 204 were included in the final analysis.

During the research 3 questionnaires were sent, each in another season (before Christmas, after New year and in February). We enquired after the respondents' observance of the TV-inserts. On the basis of this variable we made an experimental and control group.

We were interested in how the severity of depression symptoms were related to the amount of time spent watching TV-inserts, age and sex. The results of the whole research don't support the postpone effect theory. They confirm, however, two hypotheses which claim that after holidays, adolescents and women show more symptoms of depression than men and people in other ages.

Key words: depressed behaviour, major holidays, postpone effect, preventive activities before major holidays

1. Uvod

Pogostost depresije


Depresija je zelo pogost sindrom, saj ima katero od oblik kar 3-5 % prebivalstva (Marić,1995). Najpogostejši znaki psihogene depresije (Lokar, 1994) so: žalost, nesposobnost »veseliti se«, anksioznost, pomanjkanje življenjske energije, napetost, razdražljivost, agresivnost, izguba interesov, občutek nesposobnosti, obupanost, lahko pa tudi samomorilne misli. Pogosti so tudi so občutki praznine, izgorelosti, apatičnosti, slaba koncentracije.

Lokar (1994) jih razvršča v pet skupin: afektivni, duševni, psihosocialni, psihomotorni ter psihosomatski znaki. Po Erzarju (v tisku) morata biti med pravo veliko depresivno motnjo navzoči vsaj dve od naslednjih značilnosti: slab tek ali pretirana ješčnost, nespečnost ali pretirana zaspanost, nizka energija ali utrujenost, nizko samospoštovanje, slaba koncentracija ali težave pri odločanju ter občutja brezupa. Pri otrocih in mladostnikih je lahko razpoloženje razdražljivo, vendar mora za diagnozo velike depresivne motnje trajati vsaj 1 leto.



    V raziskavi smo se osredotočili na blažje znake in jih poimenovali potrtost:

  • afektivni (občutek žalosti, črnogledost, anksioznost);

  • duševni (brezvoljnost, slaba koncentracija, pomanjkanje energije);

  • psihosocialni (občutek nepriljubljenosti, nerazumljenosti, socialni umik ali pretirana zainteresiranost za posameznega človeka, zoženje običajnih življenjskih aktivnosti).

Potrtost razumemo kot težavo, ki v določenih pogojih lahko prizadene vsakega posameznika in ne zajema psihosomatskih in psihomotornih simptomov, ter jo je možno odpraviti brez zdravil – s terapijo, pogovori.
Možni vzroki

Razpoloženjskim nihanjem smo podvrženi vsi, vendar nekateri bolj in drugi manj. Zanima nas, zakaj sicer ne-depresivni ljudje postanejo potrti in imajo izražene nekatere od depresivnih znakov.



Za izbruh depresije je potrebna določena predispozicija in določene življenjske okoliščine, tako verjetno tudi za potrtost. Pogosto povečajo verjetnost pojava (Marić, 1995):

  • Spol, pri čemer ženske obolevajo dvakrat pogosteje od moških, vendar se razlika pri hudih depresijah zmanjša (Lenne, 1984). Pri tem ima pomembno vlogo nezadovoljujoč partnerski odnos ali zaprtost v družino, kjer se ženska počuti osamljeno, osramočeno, zavrženo, krivo in jezno (Kompan-Erzar, 2003). 90 % žensk naj bi v duševno stisko zašlo prav zaradi žalosti, samote, brezčutnosti okolice ali zatajene jeze (Lokar, 1994). Nasilje med partnerjema je ena najbolj zasvojitvenih oblik regulacije temeljnih afektov (Gostečnik, Erzar, Kompan-Erzar, 2005; po Solomon, 1992) in uravnavanja bližine ter intime med partnerjema. Zaradi stalnih občutkov jeze, strahu, sramu in krivde, ki jih drug drugemu podajata, ne moreta govoriti o pristnih čutenjih, ki tako ostajajo nezavedna. (Kompan-Erzar, 2003). V takem odnosu se ne moreš resnično soočiti z bolečimi čutenji krivic, zavrženosti, prezira, osamljenosti in praznine. Ta način odnosov in regulacije afekta se vzpostavi v otroštvu ob starših in ga, čeprav je patološki, v partnerskih odnosih ponavljamo ali pa razrešujemo. Na področju nevropsihologije so ugotovili neposredno povezanost mehanizmov navezanosti in regulacije temeljnih afektov ter organskim razvojem možganov (Gostečnik, Erzar, Kompan-Erzar, 2005; po Main, 1999). Najhujši stres je vedno relacijski, zato je pomankanje temeljne varnosti oziroma zaupanja vir najhujših patologij in patoloških odnosov, kar se v odrasli dobi pokaže tudi v primeru zgodi nasilja med partnerjema (Gostečnik, Erzar, Kompan-Erzar, 2005). Ženski odziv na to je pogosto potrtost, ki je močno povezana tudi z nizkim samovrednotenjem (Erzar, v tisku in Tomori, 1999; po Ziherl in Tomori, 1999), občutji odrinjenosti, nesprejetosti (Tomori, 1999; po Ziherl in Tomori, 1999). Tveganje pri ženski povečajo tudi samohranilstvo, perimenopavza, porod (Lokar, 1994). Tudi pri moških povečajo tveganje moteni družinski odnosi, slaba »socialna opora«, izguba službe, upokojitev in zelo pogosto zloraba alkohola (Lokar, 1994), saj ima prekomerno pitje kratkoročno in dolgoročno lahko za posledico depresivnost, anksioznost, samomor, patološko ljubosumnost, ki med partnerjema povzroča jezo in sumničenje, ki pogosto vodi v psihično in fizično nasilje (Gostečnik, 2003). Posledica pitja so tudi motnje spanja, (Čebašek-Travnik, 1999; v Tomori in Ziherl, 1999), česar posledica je utrujenost, nezainteresiranost. Vsi ti znaki so močno povezani z znaki potrtosti, in je včasih težko ugotoviti, kaj se je pojavilo prej, depresija ali prekomerno pitje (Čebašek-Travnik, 1999; v Tomori in Ziherl, 1999). S pomočjo alkohola si mnogi lajšajo tudi anksioznost, ki je afektivni znak potrtosti. (Čebašek-Travnik, 1999; v Tomori in Ziherl, 1999).

  • Pomanjkanje razumevanja med bližnjimi se še posebej občuti med božičnimi prazniki, saj poudarjajo pomembnost družine. Zato je v teh dneh želja po druženju, praznovanju, prijetnioh in sproščenih medosebnih odnosih močnejša. Za ljudi, ki nimajo bližnjih, s katerimi bi preživeli praznični čas, pa po tem neizmerno hrepenijo, je to obdobje zelo stresno in praznični čas lahko poveča tveganje za potrtost. Harmonični medosebni odnosi so za zadovoljno življenje nujni.

  • Mladostnik zelo potrebuje družinska praznovanja, rituale in obredja. Razvoj abstraktnega mišljenja mladostniku onemogoči dotedanje enostavno sklepanje in razumevanje sveta, zato se v miselnem svetu slabo znajde. Preplavijo ga tudi čutenja, vprašanja, ki se mu postavijo, še niso integrirana, zato težko razmeji med seboj in svojo okolico. Obredi in praznovanja zmorejo povezati notranji kaotični in neizdelani čustveni ritem, z zunanjim ritmom, pravili, navodili. To mu nudi varnost, v kateri lahko potem išče lastno kreativnost. Zunanja struktura mladostniku omogoči, da ga lastna kreativnost ne zapelje predaleč v kaos, ki ga ne bi obvladal ali v svobodo, ki bi bila zanj brezno brez začetka in konca (Kompan-Erzar, 2003). Znotraj teh sprememb ima občutek, da ni nič stalnega, zato je dostikrat obupan, brezvoljen, poklapan, jezen in prestrašen. Pri tem mu lahko pomaga oče, ki se vživi v mladostikovo stisko in jo razume ter mu nudi naren okvir delovanja (Kompan-Erzar, 2003). Umetnost sanjanja, sprejemanja in upoštevanja njegovih predlogov in istočasnega držanja strukture in sprejemanja polne odgovornosti, so najdragocenejši dar staršev svojim otrokom. Kar bodo starši postavili v odnos s sinom ali hčerko, bo postalo del njihovega skupnega sveta, kjer bo varno, toplo in od koder se bo dalo iti v svet in tudi priti nazaj (Firestone 2001; po Kompan-Erzar, 2003). Obojestransko spoštljivi, topli in polni odnosi so edina garancija, da se mlad fant in dekle v svetu, v katerega odhajata, ne bosta izgubila (Kompan-Erzar, 2003).

  • Tveganje za potrtost povečujejo še nizko samospoštovanje, nizko samovrednotenje, nezaupanje vase (Lokar,1994). Vse te se povezujejo tudi z načinom regulacije afektov, kar se je v posameznika vpisalo kot relativno trajen vzorec odnosov že v njegovem otroštvu ob primarnih skrbnikih (Gostečnik, 2004).

Zapozneli učinek

Prazniki so obdobja, ki jih večinoma z veseljem pričakujemo, saj jih povezujemo s prijetnimi stvarmi. Nekateri pa jih povezujejo z razočaranji, tesnobo, žalostjo. Pogosto pride med njimi do večjega števila stresorjev, kot npr. povečanega pitja alkohola, spremembe spalnega ritma, družinskih konfliktov, finančnih stroškov.

Iz raziskav (Cullum, Catalan in Berelowitz, 1993; Jessen in Jensen,1999; Phillips in Wills, 1987; Sparhawk, 1987; Velamoor, Voruganti in Nadkarni, 1999), ki iščejo povezavo med pomembnejšimi prazniki in depresivnostjo oziroma potrtostjo, smo izluščili, da gre v poprazničnem obdobju za nekakšno reaktivno duševno stanje.

Jessen in Jensen (1999) sta s sodelavci ugotovila, da je bilo pred božičem število poskusov samomora manjše od pričakovanega, po božiču pa kar 40 % večje od pričakovanega. Več jih je bilo tudi na novo leto.

Varadaraj, Velamoor, Voruganti in Nadkarni (1999) so izluščili najpogostejše stresorje med in po božično-novoletnih praznikih: osamljenost (40 % bolnikov), biti brez družine (38 %), dobri ali slabi spomini (30 %) in finančni stres (24 %). Poročeni so poročali o boljših občutjih okoli božiča kot ovdoveli, samski in ločeni. Neverbalna lestvica, ki so jo ocenjevali med intervjuvanjem je pri 43 % pokazala depresijo in žalost. Kar 53 % bolnikov poroča o konfliktnih medosebnih odnosih, ki jih tudi krivijo za to, da potrebujejo nujno medicinsko pomoč.

Raziskava je bila sicer opravljena na ranljivejšem vzorcu populacije, vendar so avtorji mnenja, da bi preventivno delovanje na tem področju v božičnem obdobju (večja vpletenost socialnih delavcev in terapevtov) pripomoglo k zmanjšanju osamljenosti ranljivejših oseb, kar bi lahko zmanjšalo število nujne psihiatrične pomoči.



    Phillips in Wills (1987) sta ugotovila, da je v ZDA povečan riziko samomorilnosti po novoletnih praznikih in po prazniku neodvisnosti. (Cullum, Catalan in Berelowitz, 1993).



Jessen in Jensen (po Durkheim, 1999) je predvideval, da sovpadata fluktuacija samomorilnih nagnjenj in ritem socialnega vedenja, pri čemer je nivo aktivnosti na začetku vsakega novega cikla višji, proti koncu pa pada. Posamezniki so torej na začetku močneje povezani in bolje integrirani v socialni ritem, ceremonije. Vendar je možno, da nekaterih posameznikov socialno okolje in njihove ceremonije ne zanimajo, medtem ko so drugi v socialno okolje močno vpleteni in jih to veseli.

Jessen in Jensen (1999; po Gabennesch, 1988) to fluktuacijo razlaga z efektom, ki ga poimenuje »broken-promise effect«, ki mu nekateri avtorji pravijo zapozneli učinek. Do tega naj bi prihajalo spomladi, ob vikendih, praznikih, počitnicah. Avtor domneva, da ljudje od sicer pozitivnih dogodkov pričakujejo preveč.



Problem raziskave in cilji

V raziskavi smo skušali ugotoviti kako je ms potrtostjo pri posameznih skupinah in ali lahko s pomočjo TV to potrtost zmanjšamo. Pripravili smo tri TV-telope z napisom: »Letos bom tam, kjer ne bom sam!«, s slikovnim ozadjem različnih medosebnih situacij, namenjeni različnim starostnim skupinam ter prijetno božično glasbo. Namen teh TV-telopov je bi spodbuditi ljudi k skupnemu preživljanju prazničnih dni. Predvajali smo ga 400-krat dnevno, da bi ga ljudje čim pogosteje videli.

Zanimalo nas je:

H1: Gledalci raziskovalnega TV–telopa imajo po božično-novoletnih praznikih manj znakov potrtosti od negledalcev.

H2: Adolescenti imajo glede na druge starostne skupine po božično-novoletnih praznikih izraženih največ znakov potrtosti.

H3: Ženske imajo po božično-novoletnih praznikih izraženih več znakov potrtosti kot moški.

Za ugotavljanje porasta znakov potrtosti po božično-novoletnih praznikih smo sestavili anketni vprašalnik.

Po pomembnejših praznikih naj bi namreč pri ljudeh prihajalo do povečanega tveganja za samomorilno vedenje in s tem v povezavi povišanja znakov potrtosti. Ta pojav imenujemo »zapozneli učinek« (postpone effect). Odločili smo se, da izvedemo raziskavo na Gorenjskem, kjer smo imeli v tamkajšnji TV hiši možnost izvesti omenjeni eksperiment. Zanimalo nas je, ali pri ljudeh prihaja do povečanja znakov potrtosti po božično-novoletnih praznikih. Podrobneje smo raziskovali razlike glede na starost, spol ter gledanost omenjenega TV-telopa.


2. Metoda


Udeleženci

V raziskavi je sodelovalo 204 ljudi, starih od 13 do 87 let. Razdelili smo jih v dve skupini: eksperimentalno (gledalci TV-telopa) in kontrolno (negledalci TV-telopa). V eksperimentalni je bilo 21 ljudi, od tega 6 žensk in 15 moških (v povprečju starih 55 let). V kontrolni skupini je bilo 183 ljudi, od tega 106 žensk in 77 moških (v povprečju starih 35 let).

Za potrditev ali zavrnitev ostalih dveh hipotez smo zaradi bolj homogene skupine (nihče od njih ni videl TV-telopa) uporabili podatke iz kontrolne skupine.

Podatke smo obdelali v programu SPSS, kjer smo izračunali opisne statistike, analizo variance, Cronbachov , korelacije in faktorsko analizo.



Pripomočki

Uporabili smo skupino anket za merjenje znakov potrtosti (ankete so v arhivu avtoric), narejenih v treh različicah; za ugotavljanje znakov potrtosti pred božično-novoletnimi prazniki, po njih in v neprazničnih dneh. Vsebujejo 22 postavk za merjenje potrtosti. Zanimalo nas je tudi, ali so gledalci ali negledalci TV-telopa in jih na podlagi tega razdelili v t.i. eksperimentalno (gledalci) in kontrolno (negledalci) skupino.

Postavke smo vrednotili z Likertovo 5-stopenjsko lestvico.

Postopek

Podatke smo zbrali na osnovi po pošti poslanih anket istim 1414 naključno izbranim ljudem v treh časovnih obdobjih. Prvo smo poslali 10. decembra in za veljavne upoštevali ankete, izpolnjene in vrnjene do 24.decembra, drugo smo poslali 3.januarja in upoštevali tiste, ki so prispele do 10.januarja, zadnjo pa 3.februarja in upoštevali odgovore, prispele do 12.februarja. Obravnavali smo le tiste respondente, ki so na anketo odgovorili v vseh treh časovnih obdobjih; bilo jih je 204. Vodeni so bili pod šiframi.


3. Rezultati


Korelacijske matrike za vsako anketo posebej

Korelacijska matrika za prvo anketo

Korelacijska matrika za drugo anketo

Korelacijska matrika za tretjo anketo

V prvi anketi imajo med seboj dobro povezanost 15., 16. in 17. , prav tako 19., 21., 22., ter 2., 3., 4. in 8. postavka.

V drugi anketi je povezanost med postavkami večja. Korelacija med 2. in 3. postavko je visoka. Srednje visoke so korelacije med 15., 16. in 17. postavko, prav tako pomembne pa so tudi korelacije med 19., 21. in 22. postavko.

Pri tretji anketi je visoka korelacija je 7. in 11. postavko, in sredneje visoka med 19., 20. in 21.

Notranja skladnost v prvi anketi: =0,64; v drugi: =0,83; in tretji: =0,74. Izračun faktorske analize in notranje skladnosti testov so v arhivu avtoric.



Tabela 1

Gledalci TV – telopa imajo pred božično – novoletnimi prazniki statistično pomembno bolj izražene znake potrtosti od negledalcev, vendar gre pri tem za dve, po številu preizkušancev ter po povprečno starosti, precej neuravnoteženi skupini.

Razlike v izraženosti znakov potrtosti med gledalci in negledalci TV – telopa po božično – novoletnih praznikih niso statistično pomembne, prav tako niso pomembne razlike pred in po božično – novoletnih praznikih.

Tabela 2

Razlike v izraženosti znakov potrtosti med adolescenti in ostalimi starostnimi skupinami so po božično - novoletnih praznikih statistično pomembne, pri čemer imajo adolescenti po praznikih bolj izražene znake potrtosti. Statistično pomembne razlike v izraženosti znakov potrtosti med zema skupinama so tudi pred in po božično – novoletnih praznikih, medtem ko po božično – novoletnih praznikih v primerjavi z neprazničnim obdobjem te razlike niso statistično pomembne.



Tabela 3

Razlike v izraženosti znakov potrtosti med moškimi in ženskami po božično – novoletnih praznikih so statistično pomembne, po božično-novoletnih praznikih in v neprazničnem obdobju pa ne. Prav tako razlike niso statistično pomembne pred in po božično – novoletnih praznikih.

Rezultati celotne raziskave teorije zapoznelega učinka ne podpirajo, potrjeni pa sta hipotezi, da pri adolescentih in pri ženskah po praznikih zaznamo več znakov potrtosti kot pri ostalih starostnih skupinah in moških.

4. Razprava

V prvi anketi je med postavkami kar nekaj srednje visokih korelacij. Med seboj imajo dobro povezanost 15., 16. in 17. postavka, ki meri predpraznična pričakovanja. Z ostalimi postavkami se pomembno ne povezujejo, iz česar sklepamo, da merijo isto. Tudi 19., 21., 22., postavka, ki merijo zadovoljstvo s finančnim stanjem, so med seboj srednje visoko povezane. Tudi te se z ostalimi postavkami pomembno ne povezujejo, kar pomeni, da merijo isto. Med seboj imajo srednje visoke korelacije tudi 2., 3., 4. in 8. postavka. Te smo uvrstili v sklop znakov potrtosti.

V drugi anketi je povezanost med postavkami večja. Srednje močnih korelacij je skoraj trikrat več kot prvi anketi in so celo nekoliko močnejše. Korelacija med 2. in 3. postavko je celo visoka, kar se povezuje s prvo anketo, kjer je bila ta povezava prav tako ena izmed najvišjih. Tudi v drugi anketi pride do izraza sklop predprazničnih pričakovanj, ki tokrat meri odgovor na uresničitev ali neuresničitev pričakovanj. Korelacije med 15., 16. in 17. postavko so zopet srednje visoke iz česar lahko sklepamo, da merijo isto. Pomembne korelacije so tudi med 19., 21. in 22. postavko, ki merijo zadovoljstvo s finančnim stanjem. Iz izračunov lahko sklepamo, da test meri isto stvar.

Pri tretji anketi je pomembnih korelacij zopet nekoliko manj. Visoka korelacija je med 7. in 11. postavko, ki merita kvaliteto medosebnih odnosov. Ponovno dobro korelirajo 19., 20. in 21 postavka, ki merijo zadovoljstvo s finančnim stanjem.

Glede na meritve skladnosti testa, je najbolj zanesljiva druga anketa, kar je skladno s tem, da je v tej anketi tudi največ pomembnih povezav med postavkami. Dokaj zanesljiva je tretja anketa, prva pa najmanj. Za zvišanje zanesljivosti, bi bilo dobro podaljšati testa ali zamenjati določene postavke. Notranja skladnost je zadovoljiva pri vseh treh, kar pomeni, da lahko rezultat povprečimo.

Notranja skladnost je v skladu s korelacijami. Pri merjenju predprazničnih pričakovanj je dobra interna zanesljivost, prav tako pri vseh anketah za sklop vprašanj, ki merijo znake potrtosti, iz česar sklepamo, da test dobro meri splošne znake potrtosti. Slaba notranja skladnost je pri prvi in drugi anketi pri postavkah, ki merijo zadovoljstvo s finančnim stanjem, kjer ena od postavk zelo zniža notranjo skladnost. Z izločenjem le-te se skladnost dvigne z 0,35 na 0,69 pri prvi oziroma z 0,37 na 0,65 pri tretji anketi, kar pomeni dokaj visoko zanesljivost za tako majhno število postavk (tri oziroma dve postavki). Slaba notranja skladnost pri postavkah, ki merijo kvaliteto medosebnih odnosov je v skladu s korelacijskim izračunom, ki ni pokazal povezanosti med postavkami v tem sklopu. Menimo da merijo preširok spekter različnih vidikov medosebnih odnosov, da bi jih lahko zajeli v en sklop. Verjetno bi jih bilo bolje uvrstiti v sklop znakov potrtosti.

Faktorska analiza je sicer pokazala tri dimenzije, ki pa niso visoko korelirale, zato smo se v nadaljni obravnavi in interpretaciji osredotočili na tista področja, ki smo jih določili sami, saj postavke pri slednjih med seboj zadovoljivo korelirajo. Iz slednjega smo sklepali, da poleg skorov po dimenzijah, lahko računamo tudi skupni končni skor.

Hipoteza, da imajo gledalci TV–telopa z geslom »Letos bom tam, kjer ne bom sam!« po božično – novoletnih praznikih manj znakov potrtosti od negledalcev, je zavrnjena, saj razlika med skupinama ni statistično pomembna. Sklepamo, da TV–telop ni preventivno vplival na zmanjšanje znakov potrtosti po praznikih. Iz rezultatov v obeh skupinah je po praznikih razviden celo upad znakov potrtosti (sicer ne statistično pomemben), kar ni v skladu z domnevo o zapoznelem učinku, ki pravi, da se pri ljudeh po praznikih povečajo znaki potrtosti. Zanimivo je, da pred prazniki med eksperimentalno in kontrolno skupino sicer prihaja do statistično pomembnih razlik v izraženosti znakov potrtosti, vendar je ravno nasprotno pričakovanjem, saj se je večja izraženost znakov potrtosti pokazala pri skupini gledalcev TV–telopa. Možno bi bilo raziskovati v smeri, da so ljudje, ki več gledajo TV bolj brezvoljni, imajo manj energije, jih zanima manj stvari in se manj družijo z ljudmi. To pa so stvari, po katerih smo v anketi spraševali.

Razloge lahko iščemo tudi v smeri premalo atraktivnega TV-telopa in prikazovanja le prek enega medija. Morda bi bilo učinkoviteje ga razširiti tudi na druge medije in širše prezentirati. Problem je tudi v prenizki gledanosti TV–telopa in dokaj različno povprečno starostjo med kontrolno in eksperimentalno skupino, s tem posledično majhnim eksperimentalnim vzorcem, nižjo veljavnostjo in nezmožnostjo posploševanja. Pomankljivosti lahko iščemo tudi pri metodi dela in anketnem vprašalniku. Zelo verjetno je tudi, da je s takim – relativno majhnim - posegom težko pričakovati večji vpliv na spreminjanje ozaveščenosti ali počutje posameznika. Za spremembe pri posameznikovem počutju je skoraj zagotovo potrebno narediti veliko več kot le predvajati TV-telope. Kot je bilo v literaturi večkrat rečeno, da bi bila pred prazniki nujna zvečana preventivna dejavnost v obliki raznih centrov za nudenje pomoči v duševni stiski, smo se mi odločili za nekoliko »modernejši« preventivni pristop k temu problemu in menimo, da bi ga bilo v prihodnje smiselno razvijati in izboljševati, vendar v smeri, kjer bi posameznik dobil pristni stik z ljudmi, kjer bi mu nudili oporo, medosebne odnose, ne pa le medija kot nekakšnega opozorila. Verjetno si ranljivejši (potrti) posamezniki težje sami poiščejo pomoč in ljudi, s katerimi bi lahko preživljali praznične dni, saj se pri njih pogosto porajajo občutja sramu, strahu, zavrženosti, ki jih držijo v socialni izolaciji in ki lahko vodijo v zvišanje znakov potrtosti. Zaključimo lahko, da se je ta metoda izkazala kot neučinkovita, dopuščamo pa možnost drugačnih zaključkov, če bi dosegli večji vzorec.

Hipoteza, ki pravi, da imajo adolescenti glede na druge starostne skupine po božično – novoletnih praznikih izraženih več znakov potrtosti, je potrjena. Razlika med skupinama je statistično pomembna.

Iz hipoteze lahko sklepamo in potrdimo izsledke drugih raziskav, da so adolescenti rizična skupina za depresivno vedenje ob praznikih. K temu vodijo različni dejavniki: konfliktnosti v sebi, povečano jemanje poživil, pomirjeval in uživanja alkohola, menjava spalnega ritma, neizgrajena osebnostna struktura, nizko samospoštovanje, samovrednotenje ter samozaupanje, konflikti v družini, nerazumevanje s strani staršev, prevelika pričakovanja... Praznično obdobje je z nekaterih vidikov (zloraba alkohola, poživila, nereden ritem spanja) lahko samo po sebi bolj rizično, saj v tem obdobju med adolescenti večkrat prihaja do večje splošne potrebe ne le po druženju, kjer pa pogosto posežejo tudi po alkoholu.

Glede na postavke, ki smo jih zajeli v anketi se po praznikih kažeta manjša zbranost in pomanjkanje energije; večkrat imajo občutek, da niso priljubljeni, kljub temu pa menijo, da se v družbi na splošno dobro počutijo. Nekoliko nezadovoljni so s finančnim stanjem, saj jim zmanjkuje denarja za darila in so zaradi tega včasih žalostni. Kot pravi Kompan-Erzarjeva (2003) so obredi in rituali za mladostnika zelo pomembni. Če se med prazniki mladostnik v družini ne počuti resnično sprejetega in prazniki niso sproščeni in prijetni, bo moral posegati po raznih substancah, ki so verjetno že posledica pomankanja varnosti pristnega vselja, sproščenosti in zaupanja. Kot pravi Travnik-Čebašek (1999), je pri alkoholu težko ugotoviti, ali je posledica alkohol ali depresija. To trditev bi prav tako lahko povezali z mladostnikovimi preizkušanji in zabavami, zaradi katerih se po praznikih počutijo bolj potrte, ali pa je morda ravno obratno, da se tako že počutijo, med prazniki pa pride le bolj do izraza, ker je dejansko več možnosti za pitje, zamenjan spalni ritem, finančna stiska. V tej smeri bi bilo zanimivo nadalje raziskovati, trenutno pa imamo premalo podatkov, saj anketa ni zajela veliko informacij npr. o mladostnikovi družini in njegovem počutju v njej.

Ostale starostne skupine si na splošno želijo, da bi jih ljudje bolje razumeli, in menijo, da se s svojimi bližnjimi premalo pogovarjajo in bi z njimi radi preživeli več prostega časa. Včasih imajo tudi občutek, da niso priljubljeni. Iz tega je razvidno, da je relacisjki stres resnično najhujši, kot navajajo Gostečnik, Erzar in Kompan-Erzar (2005) in jim druge stvari ne predstavljajo posebnih problemov.

Hipoteza, ki pravi, da imajo ženske po božično – novoletnih praznikih izraženih več znakov potrtosti kot moški, je potrjena. Razlika med skupinama je statistično pomembna.

To se sklada z ugotovitvami Reddemannove (1996), ki pravi, da zbolijo ženske za depresijo kar dvakrat pogosteje od moških. Lenne (1984) pravi, da statistike epidimoloških študij kažejo na 5 – 10 odstotni delež populacije žensk z depresijo. Pri ženskah poveča tveganje za potrtost osebnostna naravnanost, nezadovoljujoči partnerski odnosi, zaprtost v družino in samohranilstvo. Pri ženskah je lahko dejavnik tveganja tudi zakonski stan, kar lahko povežemo s tem, da je relacijski stres najhujši in najgloblje prizadene posameznika ter je pogost dejavnik za pojav potrtosti.

Ženske kažejo več znakov potrtosti na področju medosebnih odnosov. Sklepamo lahko, da neurejeni medosebni odnosi, kot pravi Lenne (1984) in Gostečnik, Erzar, Kompan-Erzar, 2005) slabo vplivajo na psihično počutje.

Vendar so razlike med spoloma lahko tudi posledica razlike v izražanju, saj ženske o svojih stiskah in težavah spregovorijo lažje in hitreje od moških. Moški občutja redkeje delijo z drugimi, jih potlačujejo, se zatekajo k pitju alkohola in večkrat naredijo samomor kot ženske. To pomeni, da tudi moški trpijo za potrtostjo, vendar se izraža na drugačen način in jo je težko izmeriti.

Na splošno lahko rečemo, da nobena od skupin ne izraža veliko znakov potrtosti, kljub temu, da so ponekod med skupinami statistično pomembne razlike. Možno je tudi, da ravno najbolj potrti niso pošiljaji anket, saj ravno njim zmankuje energije, so brezvoljni, dnevne aktivnosti jim povzročajo napor. Najpogosteje so poskusne osebe izražale željo po tem, da bi s svojimi bližnjimi preživeli več prostega časa. Menijo namreč, da se s svojimi bližnjimi premalo pogovarjajo. To se je izražalo predvsem pri skupini starejših, medtem ko so adolescenti niso čutili večje potrebe po preživljanju prostega časa z družino. To lahko povežemo s tem, da v tem življenjskem obdobju svojo družino zapuščajo in jim več pomeni druženje z vrstniki in prijatelji. Medtem, ko starejši ljudje pri druženju z bližnjimi občutijo več zadovoljstva in osebne sreče.

V raziskovalnem delu smo ugotovili, da postavke premalo diferencirajo med skupinami, saj nam povedo premalo o razlikah na področju splošne potrtosti. Pri adolescentih smo razbrali, da se po praznikih nekoliko težje zberejo, ženske pa so po praznikih menile, da jim manjka energije.

Zaključimo lahko, da so prazniki vir potrtosti za najbolj ranljive skupine ljudi kot so mladostniki in ženske. Prazniki Kvalitetno preživljanje praznikov je problem in bi to področje potrebovalo več raziskovanja. Preventiva samomorov po praznikih se začne s pripravo na praznike.



5. Literatura

  • Cullum, S., Catalan, J. in Berelowitz, K. (1993). Deliberate Self – Harm and Public Holidays: Is There a Link?. Crisis,14/1, 39-42.

  • Čebašek-Travnik, Z. (1999). Zloraba odvisnosti od psihoaktivnih snovi V: M. Tomori, S. Ziherl (Ur.), Psihiatrija (str. 137-168). Ljubljana. Litterapicta in Medicinska fakulteta.

  • Erzar, T. (v tisku). Psihopatologija. Ljubljana: Brat Frančišek in Mohorjeva družba.

  • Gostečnik, Ch. (2003). Srečal sem svojo družino 2. Ljubljana: Brat Frančišek in Frančiškanski družinski inštitut.

  • Gostečnik, Ch. (2004). Relacijska družinska terapija. Ljubljana: Brat Frančišek in Frančiškanski družinski inštitut.

  • Gostečnik Ch., Erzar, T., Kompan-Erzar, K. (2005). Zakonsko nasilje kot regulacija strahu pred intimnostjo pri globoko ranjenih parih. Zbornik prispevkov: Sodobni tokovi v psihoterapiji – od patogeneze k salutogenezi, 4. 164 – 170.

  • Jessen, G. in Jensen, B. (1999). Attempted suicide and major public holidays in Europe: findings from the WHO / EURO Multicentre Study on Parasuicide. Acta Psychiatrica Scandinavica, 99, 412 – 418.

  • Kompan-Erzar, K. (2003). Skrita moč družine. Ljubljana: Brat Frančišek in frančiškanski družinski inštitut.

  • Lenne, R. (1984). Depresija. Zagreb: Prosvjeta.

  • Lokar, J. (1994). O depresijah. Viceversa, 4, 3-25.

  • Marić, J. ( 1995). Depresije. Anksioznost, nevroze, depresije, 11-21. Beograd: Kozmos.

  • Phillips, D. in Wills, J. (1987). A Drop in Suicides around Major National Holidays. Suicide and Life – Threatening Behavior, 17/1, 1-12.

  • Reddemann, L. (1996). Psychoanalytsche Therapie der Depression. Praxis der Psychoterapie, 279-287.

  • Tomori, M. in Ziherl, S. (1999). Psihiatrija. Ljubljana: Litterapicta in Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani.

  • Tomori, M (1999). Duševna manjrazvitost V: M. Tomori, S. Ziherl (Ur.), Psihiatrija (str. 303 – 316s). Ljubljana. Litterapicta in Medicinska fakulteta.

  • Varadaraj, V., Velamoor V., Voruganti, L. in Nadkarni, N. (1999). Feelings about Christmas, as reported by Psychiatric Emegency Patients. Social Behavior and Personality, 27(3), 303-308.




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©atelim.com 2016
rəhbərliyinə müraciət