Ana səhifə

Ivan tavčAR: Med gorami


Yüklə 201.5 Kb.
səhifə1/6
tarix24.06.2016
ölçüsü201.5 Kb.
  1   2   3   4   5   6


Univerza v Mariboru

Filozofska fakulteta

Oddelek za slovanske jezike in književnosti

IVAN TAVČAR: Med gorami

(Seminarska naloga pri predmetu Slovenska književnost II.)

Maribor, 2009

Kazalo vsebine





Kazalo vsebine 2

UVOD 3


ČRTICA 4

AVTORJI ČRTIC 4

UMEŠČENOST V LITERARNO OBDOBJE 5

SKUPNE ZNAČILNOSTI VSEH TAVČARJEVIH ČRTIC V KNJIGI MED GORAMI 5

REALISTIČNE IN ROMANTIČNE PRVINE V DELU 5

ŠAREVČEVA SLIVA 6

MOJ SIN 8

KALAN 9


TRŽAČAN 11

GRIČARJEV BLAŽE 14

HOLEKOVA NEŽIKA 15

MIHA KOVARJEV 18

KOBILJEKAR 20

KAKO SE MI ŽENIMO 22

GROGOV MATIJČE 23

POSAVČEVA ČEŠNJA 25

KOČARJEV GOSPOD 26

JANKO KERSNIK, KMETSKE SLIKE 27

ZAKLJUČEK 30

LITERATURA IN VIRI 31





UVOD

ČRTICA

Impresionistično občutje sveta in filozofija trenutka sta pomagala razmajati in razdreti veliko epsko zgradbo. Namesto obsežnih romanov je pisca začel zanimati le še bistveni dogodek. Kot posledica takega odnosa do sveta in življenje se je razvila črtica ali skica, ki so jo poimenovali tudi vinjeta ali silhueta.


Črtico opisujejo kot pripovedno književnost, v likovni pa tudi literarni umetnosti bežno, naglo navržena beležka, zaris – pogosto kot osnutek za obsežnejšem natančnejše delo; tudi kratka pripoved, ki pa je zavestno fragmentarna. Marsikje po Evropi je črtico gojil že realizem, močno pa jo je povzdignil impresionizem; ta je »lovil« trenutke, trenutne vtise, ti so se kot tekst izrazili v kratkosti, hlapnosti zapisa, osebni razčustvovanosti. Ker naj bi po impresionizmu bili trenutni vtisi najpomembnejši človekov stik z okolico/realnim svetom, so impres. Črtice samozadostne, zaokrožene, razpoloženjsko sicer značilno »odprte«, nedorečene, vendar nikakor ne samo priprava na kaj boljšega, marveč največ kar je v literaturi mogoče. (Kmecl 1995, str. 289, 291)
Kakor tudi pri drugih zvrsteh je težko določiti neko mejo, ki strogo deli črtico in novelo. Tudi uredniki okoli leta 1900 niso imeli trdne in ustaljene terminologije. Nekateri so med črtice šteli tista dela, ki so bila le za enkratno objavo, nekateri so jo delili glede na dolžino zapisanega besedila.
Proza z imenom črtica se je v tisku začela pojavljati zlasti med leti 1898 in 1904. Že okoli leta 1907 jo je sta jo začela izpodrivati roman in novela, črtica pa se spet razmahne kasneje v vojnih razmerah.

AVTORJI ČRTIC

Glavni oblikovalci črtice v novi romantiki so bili Ivan Cankar, Ksaver Meško, Zofka Kveder , Fran Finžgar in drugi. Za nas je še posebej pomemben Cankar, saj ga uvrščamo med glavne mojstre črtice. Cankar je poseben tudi zato, ker lahko njegove črtice razdelimo na take, ki imajo epski dogodek z objektivnim ali subjektivnim motivom in take, ki so simbolistično meditativne. Prvi tip ponazorita črtici Domov in Skodelica kave, drugi tip pa črtica Slamniki. Poseben tip njegovih črtic pa je esejistični tip črtice, ki je bil okoli leta 1900 bolj realističen, po letu 1910 pa je postal bolj poetičen in simboličen. Primer take črtice je Smrt, kjer Cankar emocialno razmišlja o svojih pisateljskih snoveh in delu, o smislu življenja. Ta tip njegove črtice so nekateri nadaljevali v času med vojnama.


Krajše pripovedne oblike kažejo, da je bil njihov predmet le hipni, vendar življenja zmožen odlomek ali dogodek. V njem pa se je včasih razkrilo več, kot posredna in vidna stvarnost.


UMEŠČENOST V LITERARNO OBDOBJE

Delo spada v obdobje med romantiko in realizem. Obdobje med romantiko in realizmom spada v 2. polovico 19. stoletja, natančneje v čas med letoma 1848 in 1899. značilno za književnost je, da začne izgubljati romantične prvine in se tako vse bolj približuje realizmu. Govorimo lahko o treh tipih realizma. To so ROMANTIČNI REALIZEM, POETIČNI REALIZEM IN NATURALIZEM. Za romantični realizem je značilno, da se romantično in realistično prepletata, za poetični realizem je značilno, da se ostanki romantičnega čustvovanja povezujejo z vse bolj stvarno podobo življenja. Za naturalizem pa je značilna skrajna oblika realizma.


Delo Med gorami spada v romantični realizem, uvrstimo ga lahko v vaško, kmečko prozo. Vrsta pa je kratka pripovedna proza, natančneje črtice in novele.

SKUPNE ZNAČILNOSTI VSEH TAVČARJEVIH ČRTIC V KNJIGI MED GORAMI

Vse črtice so si med seboj precej podobne, ne toliko po vsebini, kolikor po temah in motivih, ki v njih prevladujejo. Kot glavni motiv se pojavlja trpljenje, nesreča in nasproti temu motiv ljubezni, ki je prisotna med ljudmi, kakor tudi med ljudmi in stvarmi (Metina ljubezen do denarja, ki ga je skrbno čuvala) pa tudi ljubezen do otrok (v črtici Moj sin, ima oče svojega sina neskončno rad, kljub njegovi brezobzirnosti).


Glavni temi sta kmečka ali ljubezenska, v večini črtic pa se obe prepletata.

Glavne osebe v zgodbah so kmečki ljudje, ki se trudijo najti si vsak svojo srečo, kar pa jih velikokrat pogubi. Skoraj v vseh zgodbah se dogajanje konča s smrtjo junaka, ki umre ali stori samomor. Izjemi sta le Kako se mi ženimo, ko glavni junak ostane živ, ampak vseeno nesrečen do konca življenja, in pa Posavčeva češnja, kjer Jakob ne umre, ampak ostane hrom do smrti, od življenja pa nima skorajda nič, saj ostane sam.



REALISTIČNE IN ROMANTIČNE PRVINE V DELU

Kot sva že omenili spada delo v obdobje med romantiko in realizem. Ker je delo nastalo na prehodu iz enega obdobja v drugo v njem lahko zasledimo tako romantične, kot tudi realistične prvine.


Romantične prvine se kažejo predvsem v skrajnih čustvenih napetostih. Lep primer te skrajne čustvene napetosti je črtica Šarevčeva sliva, kjer Meto izguba denarja, od katerega je bila odvisna in ji je zagotavljal boljše življenje, pripelje v takšno blaznost, da poseka še slivo, ki ji je bila prav tako pomemben vir dohodka in s tem uniči, ne le varnost, ki ji jo je nudila sliva, temveč tudi sebe. To kaže na fantastičnost Metne osebnosti, nasproti realnosti.
Romantične prvine pa so lepo prikazane tudi v zgodbi Holekova Nežika. Nežika je romantičen tip človeka. Zaljubljena je v Erazma, ki pa jo zapusti. Nežika se ta čas popolnoma zapre v nek svoj svet, posledica tega je njena bledost in shiranost. Zanjo je torej značilna neka čustvenost, subjektivnost,odmaknjenost od sveta, kar kaže na romantične prvine.

Še bolj kakor romantične prvine pa se v delu Med gorami kažejo realistične.


Kot prvo bi izpostavili temo, ki jo je Tavčar izbral v vseh zgodbah, to je kmečka. Realistično je prikazal stanje, ki je vladalo takrat. Ljudje so se po večini ukvarjali s kmetijstvom, ki jim je bil takrat glavni vir dohodka. Opisoval je delo z živino in pa delo na poljih.
“V hlevih pa je bilo živine, rjave in sive, pisane in bele, da se je komaj preštela, ko so jo gonili hlapci na vodo.” (Kobiljekar)
Realistično je prikazoval tudi socialne razmere, revščino, ki je bila takrat glavni problem vsega kmečkega prebivalstva. Ljudje so poleg dela na kmetiji iskali tudi dodatna dela, nekateri so odhajali tudi v Ameriko po boljši zaslužek. Glavni problem je bila tudi lakota, ljudje so delali predvsem zato, da so imeli kaj hrane in ne, da bi si kopičili bogastvo. Prav tako lahko zasledimo temo, ki je bila takrat aktualna – dogovorjene poroke.
“Z materjo – vdovo – bivala je v leseni, na pol podrti hiši; hudo revščino sta trli …”(Gričarjev Blaže)
“Pod hruško je ležal in stradal in pričakoval zadnjega trenutka.”(Tržačan)
Nato je mati Gričarica nekoliko pomolčala, potem pa posegla brez zamude vsi stvari do jedra ter dejala:” Veš kaj, daj jo Blažeku mojemu! Dela rad, moli rad, uboga rad.” “Čakaj no! Čakaj, no!” – zamislil se je starec. “Koliko mu boste pa dali?” “Kakih petsto bo že imel.” “Imel jih bo?” “Prav gotovo jih bo imel!” “Čakaj, no! Čakaj, no! Tu bi se pa dalo kaj napraviti. Hej, rečem ti!” (Gričarjev Blaže)
Izrazito realistično pa Tavčar opisuje pokrajino. V nekaterih slikah natančno opiše lepoto in slikovitost tamkajšnje narave. Približa nam pogled nanjo in nam razširi predstavo o njej.

“Po dolini žarilo se je vse pod sončnimi žarki: modra voda vila se je med zeleno livado, po cesti, snežno beli, podili so vozniki svoje vozove, kričali ter čutili v svojih žilah novo življenje.” (Tržačan)



  1   2   3   4   5   6


Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©atelim.com 2016
rəhbərliyinə müraciət