Industrijska revolucija

• 
  INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA= korenite spremembe v delu, in na področju gospodarstva (delo v tovarni in ne več doma, tehnični razvoj, prehod iz ročnega na strojno delo)
  
• 
  od 2/2 18. st. se prične uveljavljati stroj – začetek dobe mehanizacije
  
• 
  gospodarstvo se prične naglo spreminjati
  
• 
  pride do industrijske revolucije, ki je prinesla številne gospodarske in socialne spremembe
  
• 
  ljudje od nje veliko pričakujejo, vendar z nekim strahom in skrbmi
  
• 
  za industrializirano deželo so značilni : organizacija dela
  

delitev dela

uporaba stroja namesto človeka

• 
  nastanek tovarn povsod povzroči spremembo  izdelki se pocenijo (lahko jih kupujejo tudi revnejši ljudje)
  

• 
  na prelomu v 19. st. je VELIKA BRITANIJA prva država, katere družbo in gospodarstvo je zajela industrializacija
  

Politični razlogi  ni absolutistična država

Socialni razlog  naraščanje prebivalstva

• 
  POGOJI ZA RAZVOJ V VB:
  

Ustrezna geografska lega

Rudno bogastvo – železova ruda +premog

Ladjevje

1. 
   GOSPODARSTVO
   

• 
  kolonije  lahko dobijo surovine
  
• 
  čezmorska trgovina prinaša dobiček  kapital v rokah posameznikov (trgovanje s S. ameriko + indijo)
  
• 
  trgovina s sužnji (iz afrike v ameriko)
  
• 
  VB je bogata surovinami = železo, premog in energetskimi viri = voda
  
• 
  Ugodne prometne povezave (železnica)
  
• 
  GOSPODARSKI LIBERALIZEM= proizvodnja česarkoli (svoboden pretok med državami) ; ponudba – povpraševanje
  
• 
  Ni cehov
  

2. 
   POLITIKA
   

• 
  meščanski parlamentarni sistem (1215 listina svoboščin)  omejena moč vladarja
  
• 
  1688 bill of rights – kralj se želi odkupiti ljudstvu zato vlaga v gospodarstvo – industrijo
  
• 
  Meščani zahtevajo ustavo – parlament z volilnim cenzusom ( popolna gospodarska svoboda)
  
• 
  Razvoj znanosti : matematika, fizika, zdravila, ...
  
• 
  Prebivalstvo narašča delovna sila
  

3. 
   DRUŽBA
   

KMETIJSTVO:

• 
  intenzivno obdelovanje zemlje
  
• 
  izsuševanje močvirij
  
• 
  namakalno poljedelstvo
  
• 
  nova orodja _ plug s kovinskim rezilom, sejalnik s konjsko vprego,...
  
• 
  uvajajo gnojenje
  
• 
  kmetijski stroji – mehanizacija
  
• 
  industrializacija uživa ugled  brez dela ni hrane
  
• 
  ZAKAJ narašča prebivalstvo v mestu ? kmetje vzrejajo ovce, zato rabijo pašnike, zato vzakupne kmete podijo iz zemlje  gredo s trebuhom za kruhom v mesto
  

• 
  gre za korenite tehnične spremembe
  
• 
  največji pomen ima za TEKSTILNO INDUSTRIJO
  

 začnejo nastajati tovarne, ki izdelujejo stroje za ta namen – še večje proizvodnje (v bombažni ind.)

1. LETEČI ČOLNIČEK – Keyev

2. SPININIG JENNY – Hargreaves

3. STATVE NA VODNI POGON – Arkwright

= industrializacija v tekstilu prinese propad starih, tradicionalnih obrti ter zmanjšuje število zaposlenih in bogatenje posameznikov

• 
  najpomembnejši izum industrijske revolucije je PARNI STROJ L. 1782 – J. Watt (ne izumi ga on, vendar ga izpopolni do mere uporabnosti)
  

 uporabljajo ga v tekstilni industriji prvo, kasneje rudarski, prometu in v kmetijstvu, pa tudi za pogon drugih strojev : LOKOMOTIVA 1825 – Stephenson

PARNIK 1807 – Clearmont

JADRNICA Savannah 1819 prepluje atlantik

• 
  na začetku so tovarniški delavci KMETJE in REVEŽI, ki so bili vajeni trdega dela
  
• 
  naslednja veja industrije, kjer se je začel uporabljati parni stroj je bila RUDARSTVO in PREMOGOVNIŠTVO
  

PUDLANJE = nov postopek pridobivanja kovnega železa

 rudarstvo se razvije zaradi povečane potrebe po rudi v industriji

Krupp = postavi tovarno za jeklo in jeklene izdelke ; njegov sin pa izdeluje topove – znani

• 
  z rastjo industrije postaja transport vse pomembnejši :
  

 gradnja prekopov, cest, železnic, mostov,... (mcadam – makadam)

vozove in kočije zamenja VLAK  razvoj železnic = omogoči gradnjo industrijskih središč proč od mestnih naselij  V NOTRANJOSTI  onesnaževanje

POMEN ŽELEZNIC:

• 
  odnos je na začetku pozitiven
  
• 
  hitrejši prevoz, več prepeljanega, cenejši
  
• 
  industrijska središča bližje surovinam = INDUSTRIJSKI BAZENI
  

NEGATIVNA STRAN:

• 
  propad starih kmečkih obrti – kmetje se je bojijo, plaši in pobija jim živino
  
• 
  onesnaževanje v notranjosti
  

VPLIV INDUSTRIALIZACIJE NA GOSPODARSKE IN DRUŽBENE RAZMERE NA EVROPSKI CELINI

• 
  iz VB se gospodarski liberalizem in industrializacija širita na kontinentalno evropo
  
• 
  v evropi še prevladujejo absolutistični režimi s stanovsko družbo, ki omejujeta industrializacijo
  
• 
  kapital je majhen, razdrobljen – zaradi državnih omejitev
  
• 
  evropa v razvoju zaostaja – VB je tovarna sveta: doživela je obdobje izrednega razvoja. S svojimi izdelki preskrbuje cel svet
  
• 
  tlačanstvo na podeželju ne zagotavlja dovolj delovne sile
  
• 
  meščanstvo nima dovolj politične svobode
  
• 
  evropo od VB loči tudi celinska zapora = prepoved trgovanja z VB
  
• 
  iz Vb se najprej pričnejo izvažati parni stroji
  

• 
  industrializacija povsod poteka podobno, vendar nekatere pokrajine izstopajo : zaradi razvoja tehnike taljenja za pridobivanje jekla so središča industrializacije lahko nastala le v pokrajinah z nahajališči premoga in železa ( porurje, ob reki loari, seni, s. francije, gornja šlezija)
  

Ali na križiščih poti : koln, lyon

Ali v pristaniščih : marseille, hamburg, roterdam

• 
  industrializacija se prične v ZAHODNI EVROPI: nizozemska, belgija, francija, nemčija  te s ekmalu izenačijo z VB
  
• 
  španija in portugalska, rusija ostaneta kmetijski državi
  
• 
  v R-NC ne pride do industrializacije zaradi močnega absolutizma in slabo razvitih gospodasrkih panog (šele v 19. st.)
  

SPREMEMBE V KMETIJSTVU

• 
  evropsko kmetijstvo se je v 18., 19. st. hitro razvijalo zaradi opuščanja starega tripoljnega sistema in novih metod kolobarjenja, obdelovanja vse večjih površin, izmenjave posevkov
  
• 
  zaradi menjave zaporedja poljščin, novih rastlin, uporabe boljših semen so bile letine bolj donosne
  
• 
  v uporabo postopoma prihajajo tudi novi kmetijski stroji – več pridelanega
  
• 
  vzgojili so nove pasme živine, bolj odporne
  
• 
  spremenili so način gnojenja – hlevska živinoreja
  
• 
  kmetijski priročniki so seznanjali z novimi postopki,...
  
• 
  zaradi rasti prebivalstva v mestih je naraščala tudi potreba po živilih  vzpodbudi kmete k intenzivnejšem obdelovanju in širitvi polj
  
• 
  izboljšave in novosti so omogočile povečanje proizvodnje zato so uporabili izraz kmetijska revolucija, čeprav bi bil izraz kmetijska evolucija bolj primeren
  
• 
  spremembe so dolgoročne
  
• 
  sredi 19. st. je delež zaposlenih v kmetijstvu v VB bistveno manjši kot v drugih deželah
  
• 
  na evropski celini je večina kmetov imela omejene pravice, zaradi prekomerne razkosanosti  kmetje odhajajo v VB, da se seznanijo z novimi tehnikami, stroji,...  tako se tehnika razširi tudi po evropi
  
• 
  okoli l. 1850 je zemljiško gospodstvo, ki je kmeta privezalo na svojo zemljo in ga sililo k obdelovanju izginilo, po zemljiški odvezi tudi v hbsb monarhiji
  
• 
  odslej so bili kmeti enaki pred zakonom, niso pa dobili pravice do zemlje
  
• 
  podeželski proletariat in tako industrijski proletariat je še vedno rasel
  
• 
  ker se je industrijska revolucija omejila le na mesta, je ostalo ostalo kmečko
  
• 
  spremembe v kmetijstvu so povezane z industrializacijo  pridelani presežki so tvorili kapital, ki so ga investirali v transport in industrijska podjetja, ki so prispevala k nadaljnji razširitvi novih tehnik
  

NARAŠČANJE PREBIVALSTVA

• 
  naraščanje prebivalstva je največja posledica industrializacije
  
• 
  povečan je pretok kmečkega prebivalstva v mesta
  

• 
  rast prebivalstva je v deželah raznolika in nastopa v različnih časovnih intervalih
  
• 
  rasti pričnejo mesta: berlin, pariz, dunaj, london
  

• 
  težnja k rasti mest, naraščanje proizvodnje v kmetijstvu, napredek v industriji, bančništvu so prinesle zadovoljitev življenjskih potreb, tudi izboljšanje splošnih življenjskih razmer
  

• 
  k rasti prebivalstva prispevajo različne okoliščine:
  

migracije

- preveliko število otrok

- propadanje tradicionalnih obrti

- železnica

- vasi ne morejo prehraniti rastočega prebivalstva - vasi obubožajo – kmetje gredo v mesto s trebuhom za kruhom

- industrija obljublja hiter zaslužek

Sproži se proces PRAZNJENJA VASI = prebivalci podeželja so se preselili v mesta ali industrijska središča, kjer so si poiskali delo in zaslužili več (dotok iz vasi v mesta se okrepi predvsem v 2/2 19. st.)

 kmečko prebivalstvo se zmanjša iz 2/3 na 1/3

• 
  ljudje množično iščejo delo v ameriki, avstraliji
  
• 
  najbolj množično je izseljevanje iz dežel, kjer se industrija razvija počasi, da bi delo našli vsi ki ga iščejo (španija, rusija, portugalska); zaradi socialnih stisk; nočejo v vojsko
  

POSLEDICA: brezposelnost, pomanjkanje hrane, oblek,... prostorske stiske, higienske razmere so slabe

- meščanstvo
MEŠČANSTVO

• 
  Z rastjo industrije, bančništva, trgovine raste vpliv meščanstva
  
• 
  meščanstvo je nosilec industrializacije  propad stare stanovske ureditve, manufaktur, založništva, cehov,...
  
• 
  meščanstvo postaja vse bolj pomembno.
  
• 
  merilo uspeha je položaj v družbi
  
• 
  cilji meščanske vzgoje so pridnost, delavnost.  pomembne so tudi zahteve po individualni in gospodarski svobodi, pozivanje k pravni in ustavni državi
  
• 
  meščanstvo se je strogo ločevalo od delavstva, s katerimi ni hotelo imeti nič skupnega
  
• 
  številčno skromno meščanstvo se je razlikovalo glede na izvor, dohodke in izobrazbo :
  

2. meščane po izobrazbi : zdravnike, odvetnike, učitelje (predstavniki svobodnih poklicev)

3. k meščanstvu štejemo še pripadnike malomeščanstva : majhne samostojne trgovce, obrtnike in nižje uradnike
DELAVCI

• 
  v industrializaciji nastaja nov sloj: INDUSTRIJSKI DELAVCI
  
• 
  gospodarstveniki so v 19. st. industrijsko delavstvo poimenovali kot blago, katerega cena je odvisna od ponudbe in povpraševanja
  
• 
  industrijski delavci so najštevilčnejši sloj
  
• 
  gospodarstvenik izbere tiste delavce, ki so pripravljeni delati največ za najnižjo plačo
  

ZNAČILNOSTI TEGA SLOJA:

• 
  slaba plača – če ima tovarnar na razpolago več delavcev jim tako zniža plačo, da komaj preživijo
  
• 
  slabi pogoji za delo – ni higiene, ni varnostnih ukrepov, nesreče, ni nedeljskega počitka, vlaga, prah
  
• 
  dela cela družina
  
• 
  stroga delovna disciplina – če kdo zamudi na delo mu odtrgajo od plače, če je proizvod slab plača delavec,...
  
• 
  živijo v barakarskih naseljih
  
• 
  pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja ni
  
• 
  nimajo nobene zaščite nad samovoljnimi podjetniki
  
• 
  delajo tudi po 16 h na dan
  

DELOVNI POGOJI:

V nekateri industriji delo temelji na delu otrok in žensk  zaradi njihovih majhnih ročic, spretnosti

Delajo tudi 12h. delo zdravju škodljivo zaradi vlage in prahu. Nekvalificirana delovna sila – zato mogoče zbijanje cene (najmanj so plačane ženske in otroci)

SANOVANJSKE RAZMERE:

Slaba, cenena, na pol porušena stanovanja  brez kanalizacije in vode širjenje bolezni – velika umrljivost otrok

• 
  delavci so se zaradi nemogočih razmer začeli upirati – razloge za revščino in nesreče valijo na stroje, zato jih razbijajo = LUDIZEM
  

• 
  kasneje delavci spoznajo, da so za vse krivi podjetniki, ki obdržijo večino zaslužka
  

• 
  ženske opravljajo tudi slabo plačano delo na domu
  
• 
  delavke v tovarnah so slabše plačane kot moški
  

• 
  v industriji morajo delati tudi otroci  največkrat delajo v rudnikih premoga in železove rude
  

DRUGA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

• 
  za drugo industrijsko revolucijo je značilna uporaba ELEKTRIČNE ENERGIJE, ki je odločilna za vzpon strojne industrije
  
• 
  ELEKTRIKA in MOTOR Z NOTRANJIM IZGOREVANJEM počasi prekosita parni stroj
  
• 
  Pomembna postane NAFTA in PLIN
  
• 
  Pričnejo uporabljati znanost v tehničnem napredku (zato = ZNANSTVENO – TEHNIČNA REVOLUCIJA)
  
• 
  UVELJAVLJA SE TIMSKO DELO (laboratorijsko, eksperiment,...)
  
• 
  Značilna je bolj pospešena uporaba gospodarskih sprememb  zlata doba industrije
  

• 
  Industrijska revolucija je že v ½ 19. st. dosegla ZDA  doživi močno povečanje prometa, širitev industrije, prebivalstva, premoženja,...
  
• 
  Močno se razvije tudi moderno kmetijstvo
  
• 
  Notranji trg v ZDA se poveže z železnico
  
• 
  Hiter industrijski razvoj je pospeševal koncentracijo kapitala
  
• 
  Jug je zaostajal za razvitejšim severom
  

• 
  Na daljnem vzhodu napreduje japonska
  
• 
  V evropi pa nemško cesarstvo
  

• 
  Izraz naraščajoče prepletenosti svetovnega gospodarstva in zrcalo napredka industrije so bile svetovne razstave
  
• 
  Z drugo industrijsko revolucijo je značilen tudi model organiziranega kapitalizma
  

• 
  pomembna je kemija = nadomeščanje naravnih surovin z umetnimi (plastične mase, umetna gnojila, zdravila, umetne tkanine,...)
  

ROBERT KOCH – utemelji bakteriologijo, odkril povzročitelje vraničnega prisada, tuberkoloze, kolere

CONRAD RONTGEN – rentgenski žarki

ALFRED NOBEL – dinamit = od njega nobelova nagrada na področju znanosti

MARIE CURIE –radioaktivni elementi RADIJ

• 
  biologija
  

DIMITRIJ MENDELEJEV – periodni sistem

GREGOR MENDEL – zakoni genetike

JONS BERZELIUS - vpelje simbole za elemente

• 
  fizika = napreduje elektrotehnika
  

MICHAEL FARADEY – elektrika in magnetizem

G. BELL – telefon

EDISON – električna žarnica

DAIMLER – bencinski motor

TESLA – izmenični tok

WRIGHT – letalo

ALBERT EINSTEIN – relativnostna teorija

ZEPPELIN - ceppelin

THOMAS – GLICHORSTON – postopek pridobivanja jekla (iz slabše železove rude)

HENRY FORD – tekoči trak

KAREL BENZ – motor z notranjim izgorevanjem na bencin

SIEMENS – MARTINOV / BESSEMERJEV – postopka za pridobivanje jekla  cenejša in hitrejša

UKINJANJE CARINSKIH ZVEZ, NASTAJANJE DELNIŠKIH DRUŽB, BANK IN POVEZOVANJE KAPITALA

• 
  industrijska revolucija zajame tudi evropo, kmalu nastanejo industrijska središča
  
• 
  proces organizacije kapitala se prične zaradi dragih tehnoloških postopkov, ki dražijo proizvodnjo in zaradi gospodarskih kriz
  
• 
  majhna in tehnološka manj razvita industrijska podjetja nimajo možnosti za obstoj
  
• 
  nihanje kapitala
  
• 
  ponudba kmalu prerase povpraševanje  prodaja se ustavi  brezposelnost – veliko podjetij propade  iskanje novih tržišč
  
• 
  podjetja se pričnejo povezovat : HORIZONTALNO ali VERTIKALNO
  

obdržali svobodo proizvodnje in notranjo trustov različnih panog (proizvodnja,

organizacijo. Transport,...)

 delničarji se dogovarjajo o ceni blaga na trgu,

Enotnem nastopu na tržišču, razdelitvi

Tržišča (r-nc)

TRUSTE = oblike združevanj notranje

svobodnih združenj podjetij iste stroke

(konkurenčna podjetja)

 skupna uprava (rockefeller)

 pride do velike koncentracije kapitala s ciljem doseči prevlado na trgu = MONOPOL

• 
  podjetja se začnejo vpletati v državo – država se zavaruje z novimi carinami
  
• 
  svoboda v mednarodni trgovini izginja
  
• 
  Začetek ustvarjanja svetovnega trga  poenoti se ko močnejše države sprejmejo zlato za podlago denarnih sistemov
  

DELAVSKO GIBANJE IN SOCIALNO VPRAŠANJE

• 
  delavsko gibanje želi odpraviti razredno razklanost družbe (eni s silo, drugi v parlamentu)
  
• 
  ob političnem boju pa se oblikujejo sindikati
  

• 
  delavski sindikati
  
• 
  delavska samopomoč
  
• 
  potrošniške in socialne zadruge
  

• 
  industrijski proletariat je zaradi slabih razmer prisiljen k uporu  nastanek socialističnega delavskega gibanja (socialno – revolucionarni izbruhi)
  
• 
  socialistično delavsko gibanje želi ustvariti BREZRAZREDNO DRUŽBO
  
• 
  nezadovoljstvo s slabimi bivalnimi razmerami, higieno in delovnim časom se prvo kaže v ludizmu
  
• 
  prva organizirana akcija delavstva je ČARTISTIČNO GIBANJE (1. politična organizacija)- prej ekonomske
  

Preureditev VB v demokratično državo

DOSEŽKA: izboljša se položaj delavstva – zakon o 10h delu

Omejitev dela otrok

• 
  nekateri meščanski izobraženci menijo, da je boljše življenjske razmere doseči z reformo družbe- UTOPIČNI SOCIALISTI (kritično gledajo na izkoriščanje v družbi)
  

Sovražnik: fevdalizem – aristokrati IZHOD: povezava med kapitalisti in delavci. Delitev družbe na : produktivne : kmetje, delavci, obrtniki

Neproduktivni : vojaki, uradniki

ROBERT OWEN= delavci naj sami ustanavljajo proizvodne zadruge in naj tako kapitalistom odvzemajo delovno silo. Želi reformo meščanske družbe, zasebne lastnine.

ZAKAJ? So utopični? Samo razmišljajo, sami pa sploh niso delavci

• 
  začetnika MARKSIZMA : Karl Marx in Frederich Engels (izdata KOMUNISTIČNI MANIFEST)
  

• 
  cilj izkoriščanega proletariata je – to želijo doseči z :
  

• 
  ZVEZA KOMUNISTOV: proti oblasti velikih podjetnikov
  

• 
  Postopoma zaživijo tudi ideje o ustanovitvi mednarodnega povezovanja delavcev (1864 – 1876) PRVA INTERNACIONALA (nastane na pobudo angleških delavcev)
  

• 
  V ½ 19. st. se je delavsko gibanje močno razmahnilo v Evropi  prve nacionalne delavske stranke – najpogosteje so SOCIALISTIČNE ali SOCIALDEMOKRATSKE (zavzemajo se za pravice delavcev, enakopravnost, demokracijo,...)
  

SOCIALDEMOKRATI: mirno ; že obstoječi družbeni red želijo spremeniti po zakoniti poti – socialno enakopravnost = demokracija

• 
  Kljub nasprotovanju podjetnikov sindikatom uspe postati zakoniti zastopnik delavcev
  
• 
  Sindikati si prizadevajo za prepoved nočnega dela za moške
  
• 
  V evropskih državah uvedejo ureditev odnosa med delodajalci in delojemalci :
  

Zakoni o zaščiti delavcev

Omejen delovni čas

Prepovedano otroško delo

Plača v denarju

Zavarovanje

• 
  papež Leon XIII. L. 1891 obsodi kapitalistično izkoriščanje = RERUM NOVARUM (v tem daje smernice, ni pa to program) : spoštovanje krščanskih zakonov
  

Nečastno je izkoriščanje zaradi dobička  (le na papirju)

Delavci niso sužnji

papeževa okrožnica je dajala le nravne smernice, ne pa dobrega programa za obnovo družbe

okrožnica je na katoliški osnovi nasprotovala razrednemu boju, reševala pa naj bi le položaj kmetov

• 
  v manj razvitih državah se zavzemajo za odstranitev državnega reda z ANARHIZMOM – atentati, napadi  brez pomislekov, nič jih ne ovira (nekateri si prizadevajo kaj doseči po mirni poti)
  

POLOŽAJ ŽENSK V INDUSTRIJSKI DRUŽBI

• 
  z industrijsko revolucijo se veča tudi delež zaposlenih žensk
  
• 
  v 19. st. ženske nimajo istega položaja kot moški, čeprav delajo težaška dela  neenakopraven položaj
  
• 
  na slovenskem v industrijskih panogah zaposlujejo veliko žensk : tekstil, tobačna, elektroindustrija,...
  
• 
  kapitalisti radi zaposlujejo ženske in otroke zaradi njihovih majhnih prstov in spretnosti. So majhni in se ne upirajo, so manj plačani
  
• 
  pravna nesposobnost in izključitev iz vseh političnih aktivnosti je bila na miru medtem ko je vloga žensk v delovnem procesu rasla.
  
• 
  3 cilji, ki jih želijo doseči ženska emancipacijska gibanja:
  

Da imajo volilno pravico

Pravica do političnega udejstvovanja

 ženske se zato organizirajo v gibanja, ki se bojujejo za politično, kulturno in socialno enakopravnost

(v VB najbolj znano gibanje SUFRAŽETK – zahtevajo volilno pravico)

• 
  L. 1869 sprejmejo zakon o obveznem šolanju tudi za dekleta
  
• 
  V avstrijskem delu se uveljavi meščansko emancipacijsko gibanje , ki se zavzema za doseganje višje izobrazbe žensk
  
• 
  Zelo dejavna je pacifistka Bertha von Suttner – zelo dejavna v zvezi avstrijskih ženskih društvih, kljub prepovedi političnih društev za ženske
  
• 
  Cilji socialdemokratskega društva pa so povsem drugačni (vodja – Adelheid Popp)
  
• 
  Razen socialdemokratske stranke se večina strank ni navduševala nad zahtevami po popolni enakopravnosti žensk na političnem področju
  
• 
  Volilno pravico so imele le ženske, ki so plačevale davke, vendar so namesto nje morali voliti njeni zastopniki. Volile pa so lahko le v občinske volitve.
  

• 
  V koncu 19. st. se je začelo žensko vprašanje pojavljati tudi na slovenskem
  
• 
  Za prvoborko za ženske pravice velja : Marija Murnik Horak – organizirala je delo žensk na dobrodelnem in narodnem področju
  

• 
  Pomembno vlogo imata še Zofka Kveder in Pavlina Pajk
  
• 
  Pomembno je DRUŠTVO SLOVENSKIH UČITELJIC
  

Diskriminacijo žensk

Proti celibatu učiteljic

Volilno pravico

• 
  SPLOŠNO ŽENSKO DRUŠTVO – predsednica Franja Tavčar
  

• 
  zada si cilj dvigniti izobrazbo članic
  
• 
  spodbujati izobraževanje deklic
  
• 
  prireja predavanja, razstave,...
  
• 
  zaščita ženskih pravic, samohranilk,...