G. H. Mead je ločeval V socialnem jazu (identiteti) tri osnovne sestavine procese: Me, jaz I in nadjaz Super ego

1.Prednost akcijskega eksperimenta je v tem, da ga izvajamo v dobro nadzorovani laboratorijski situaciji in tako ne vpliva na spreminjanje socialnih odnosov raziskovalni skupini.

2.Wertheimer, Köhler in Koffka so zagovarjali tezo, da je celota sumativni odnos njenih sestavnih delov.
3.Znani primer Kitty Genovese je potrdil, da se človek v socialno nasičeni situaciji težje odloča za tvegana alturistična dejanja
4.Za socialno percepcijo sta značilna tudi fenomen budnosti in represije zaznavanja. (78)
PRAVILNO

5.Zapornikova dilema je v soc. psihologiji pojem, ki obravnava interakcije v institucijah zaprtega tipa (npr. zapori)

6.G.H. Mead je ločeval v socialnem jazu (identiteti) tri osnovne sestavine procese: Me, jaz I in nadjaz Super ego.

On razlikuje : mene(Me) ali socialna identiteta, jaz I ali osebna identiteta in refleksivno mišljenje (mene) - str.48

7.Introspekcija kot ena osnovnih metod psihologije pomeni opazovanje drugih oseb, opazovanje zunanje zaznavnosti, ki omogoča opazovalcu spremljati duševna stanja in duševne večih oseb v socialni skupini,

On je začenik empirične psihologije. Menil je, da instinkti v celoti določajo potek socialnega življenja.

9.M. Sherif in S.Asch sta z uspešnimi eksperimenti o socialnem zaznavanju uspela narediti socialno interakcijo dostopno psihološkemu eksperimentu.

10.S. Freud je uvedel nov metodološki pristop, imenovan akcijski eksperiment.

11. Kognitivne sheme so kognitivne organizacije znanja o določeni osebi, objektu, socialni situaciji.

12. Z izrazom reaktanca označujemo v soc.psihologiji odpor do socialne moči.

13. Optimiranje socialne kontrole pomeni sposobnost odrekanja lastnemu deležu kontrole v korist drugega.

15. Z izrazom skupinska kohezivnost označujemo moč s katero skupine vežejo svoje člane.

16. Milgramov eksperiment je pokazal, kako bližina žrtve zmanjšuje človekovo pripravljenost na slepo poslušnost.

17. Moscovici je razvijal koncept socialnega vplivanja kot dvosmernega procesa.

20. Oblike učenja po modelu so: imitacija, identifikacija, učenje vlog.

23. Milgramovi eksperimenti so opozorili na veliko pripravljenost ljudi za podrejenje avtoritetam.

26. S simulacijo zaporniške situacije je Zimbardo ugotovil, da je moč privlačna za nosilce moči. 324

27. Dominantnost je odločilna osebnostna lastnost dobrih vodij. 386 PRAVILNO?

1)Z izrazom reaktanca označujemo v socialni psihologiji privlačnost socialne moči:

2)Maksimiranje socialne kontrole pomeni sposobnost odrekanja lastnemu deležu socialne kontrole v kontrole v korist drugega:

3)Z izrazom konformizem označujemo človekovo odpornost na socialni pritisk:

4)Dejavnike konformizma delimo običajno na: situacijske, osebnostne in dedne

5)Z izrazom skupinska kohezivnost označujemo moč, s katero skupine vežejo svoje člane

6)Milgramov eksperiment je lepo dokazal, kako bližina žrtve poveča človekovo pripravljenost na slepo poslušnost:

7)Moscovici je razvil koncept socialnega vplivanja kot dvosmernega koncepta

8)Prve raziskave o tipih vodenja je opravil G. Allport

10)Moscovici ugotavlja, da je pogoj za vpliv manjšine na večino v konsistentnosti obnašanja manjšine

11)Socialno učenje je namerno, motivirano in ga spremlja velik intelektualni napor

12)Oblike učenja po modelu so: Imitacija, identifikacija, učenje vlog

13)Socialna identiteta po Meedu je zavest o pripadnosti skupini:

14)Kriza identitete v mladosti karakterizira nasprotje med potrditvijo identitete jaza in difuzijo identitete:

15)Horizontalna dimenzija identitete predstavlja osebnostni razvoj posameznika skozi njegovo biografijo

16)Za sodobno družino je značilen podaljšan simbiotični odnos med starši in otroci:

17)najpomembnejša dejavnika pri vzpostavljanju medosebnih odnosov sta bližina in podobnost:

18)Od potrditev drugih so posebno odvisne osebe z visoko stopnjo samospoštovanja:

19)Samorazkrivanje v odnosih pripomore k intimnosti odnosov:************

20)Alternativni nivo primerjave omogoča preverjanje privlačnosti nekega odnosa glede na naše dosedanje izkušnje in izoblikovane kriterije:

21)Glavne faze v razvoju odnosa so: Izbira, interpretacija, recipročnost, insttitucionalizacija:

22)Pri razlagi interakccijskih strategij se teoretiki menjalne teorije interakcij opirajo zlasti na Milgramove eksperimente:

23)Splošni nivo primerjave je meja privlačnosti odnosa, alternativni nivo primerjave pa mera odvisnosti partnerja od odnosa:

24)Po teoriji kognitivne disonance partnerji težijo k redukciji neskladnosti med svojim obnašanjem in stališči

25)Najpomembnejši kognitivni procesi pri oblikovanju predsodkov so generalizacija, podarjanje, določenih značilnosti objektov, vrednostno ocenjevanje, selektivnost v zaznavanju

26)Ameriški socialni psiholog Gergen je razvil tezo o t.i. zasičenem subjektu

2.Wertheimer, Köhler in Koffka so zagovarjali tezo, da je celota sumativni odnos njenih sestavnih delov.

5.Zapornikova dilema je v soc. psihologiji pojem, ki obravnava interakcije v institucijah zaprtega tipa (npr. zapori)

On razlikuje : mene(Me) ali socialna identiteta, jaz I ali osebna identiteta in refleksivno mišljenje (mene) - str.48

7.Introspekcija kot ena osnovnih metod psihologije pomeni opazovanje drugih oseb, opazovanje zunanje zaznavnosti, ki omogoča opazovalcu spremljati duševna stanja in duševne večih oseb v socialni skupini,

On je začenik empirične psihologije. Menil je, da instinkti v celoti določajo potek socialnega življenja.

9.M. Sherif in S.Asch sta z uspešnimi eksperimenti o socialnem zaznavanju uspela narediti socialno interakcijo dostopno psihološkemu eksperimentu.

10.S. Freud je uvedel nov metodološki pristop, imenovan akcijski eksperiment.

12. Teorija kognitivne disonance nastopa zgolj na personalnem nivoju razlage.

13. Z izrazom Rosenthalov efekt poimenujemo posebne oblike učinka dejavnosti tistega, ki raziskovalni preizkus vodi in usmerja (vpliv pričakovanj, želja, itd.).

14. Simbolno interakc. Teorija predpostavlja, da so drugi ljudje malo pomembni za oblikovanje posameznikove samoindetifikacje .

15. Socialna interakcija predpostavlja zmožnost ljudi za artikulirano izmenjavo gest, simbolov, formacij in dejanj.

16. Ideja o jezikovnem relativizmi kultur poudarja, da razlike v jezikih ne določajo bistveno razlik v kulturi in zato tudi ne v ljudeh samih.

17. W. Wudnt je strogo ločeval med občo psihologijo in med psihologijo ljudstev in samo drugi priznaval svojstva empirične vede.

18. Kognitivno prestrukturiranje pomeni, da z različnimi postopki izključimo, zavrnemo samopodobo, ki nam jo vsiljujejo drugi.

19. Ker je človeška zavestna, namerna dejavnost svobodna, nenapovedljiva in časovno spremenljiva, so takšna tudi socialnopsihološka dejstva, zato je Gergena socialna psihologija historična veda.

20. Leon Festinger je na osnovi Wudntovih raziskav o skupinski dinamiki zgradil svojo teorijo o socialnih procesih primerjave.

21. Stigma označuje, po Goffmanu, takšno posameznikovo lastnost, ki ga loči od večine v skupnosti po tem, da on sam takšne lastnosti ne šteje za odklonsko, deviantno, okolica pa.

23. Rosenthalov efekt včasih imenujemo tudi pigmalionski efekt

24. W. Wundt meni, da v psihološkem eksperimentu ne bi smeli nastopati kriteriji manipulativnosti, ponovljivosti in variabilnosti.

25. Behavor. Koncept predpostavlja pojmovanje socialne dejavnosti kot posledice človekovih vrojenih svojstev.

26. Teleološka razlaga temelji na razlogih, kavzalna pa na vzrokih dejanj.

27. W. Wundt je zagovarjal Ehrenfelsovo tezo, da je celota nova kvaliteta, ki naddeterminira dele.

28. V znanem nemškem sporu o pozivitizmu je Karl Popper nasprotoval pozitivističnemu konceptu družboslovne znanosti.

29. Spoznavni teoretik von Wright je celotno tradicijo temeljnih znanstvenih orientacij razdelil na aristotelsko in galilejsko

30. Klaus Holzkamp se je pri izgradnji svoje kritične psihologije naslonil na Habermasov koncept emancipatorične relavance.

31. Wundtov introspektivizem je predpostavljal naravoslovni koncept psihologije.

32. L Wigotski je proučeval spremenljivko toplo-hladno v prvem vtisu o osebah.

33. Po Aschu učinek primarnosti oz. prvega vtisa razpade takoj, ko nastopijo nova, nasprotujoča dejstva.

34. Avtor znane socialnopsihološke teorije kognitivne ravnotežja med stališči je Rainer Werner Fassbinder

35. H. Kelly je proučeval vpliv pričakovanja poskusne osebe na formiranje prvega vtisa.

36. Ash je eksperimentalno proučeval učinek skupinskega pritiska na perceptivne sodbe.

37. Milgramov ekperiment je pokazal, da človek v določenih socialnih situacijah prevzame t.i. agentsko vedenje, ki znižuje obseg avtonomnega presojanja.

38. .Socialna kontrola je sredstvo za izvajanje socialne moči.

39. Budnost v kontekst soc. percepcije pomeni dostopnost posameznika za nove informacije.

40. Referenčne skupine so skupine, ki pomenijo osnovno orientacijo v družbeni stvarnosti ter so osnovni indetifikacijski in modelni sistem za naša ravnanja.