Ana səhifə

Dokument Naslov dokumenta


Yüklə 240.5 Kb.
səhifə1/4
tarix27.06.2016
ölçüsü240.5 Kb.
  1   2   3   4
1999:
Dokument
Naslov dokumenta: Mnenje o petem in šestem rednem letnem poročilu Varuha človekovih pravic

Naslov akta: Peto redno poročilo varuha človekovih pravic

Klasifikacijska številka: 700-01 / 93 - 0019 / 0021

EPA akta: 1159 - II

Kratica akta:

Vrsta dokumenta: Dokument

Datum dokumenta: 27.07.2001

Avtor: V - Vlada Republike Slovenije

Naslovnik: PDZ - Predsednik Državnega zbora
Vsebina:

Številka: 017-00/2000-2

Ljubljana, 26.07.2001

PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA

REPUBLIKE SLOVENIJE
LJUBLJANA

V prilogi vam pošiljamo mnenje Vlade Republike Slovenije o petem in šestem rednem letnem poročilu

Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto1999 in 2000.
Mirko Bandelj

GENERALNI SEKRETAR



MNENJE VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE

O PETEM IN ŠESTEM REDNEM LETNEM POROČILU VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 1999 IN 2000

Ljubljana, dne 26.7.2001

KAZALO

1. UVOD

2. OBRAVNAVANA PROBLEMATIKA

2.1 TEMELJNE USTAVNE PRAVICE

2.1.1 Volitve in volilna zakonodaja

2.1.2 Težave pri uresničevanju Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi

2.2 OMEJITVE OSEBNE SVOBODE

2.2.1 Priporniki in obsojenci na prestajanje zaporne kazni

2.2.2 Osebe z duševnimi motnjami

2.3 PRAVOSODJE

2.3.1 Sodni postopki



2.4 POLICIJSKI POSTOPKI

2.5 UPRAVNE ZADEVE

2.5.1 Sistem in delovanje državne uprave

2.5.2 Državljanstvo

2.5.3 Tujci

2.5.4 Davki

2.5.5 Denacionalizacija

2.5.6 Druge Upravne zadeve

2.6 DELOVNA RAZMERJA IN BREZPOSELNOST

2.7 POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

2.8 ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE IN ZDRAVSTVENO VARSTVO

2.9 SOCIALNO VARSTO

2.10 OKOLJE IN PROSTOR

2.11 STANOVANJSKA PROBLEMATIKA

1. UVOD
Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je Državnemu zboru Republike Slovenije, v skladu s 43. členom Zakona o varuhu človekovih pravic, posredoval peto in šesto redno poročilo, ki se nanaša na delo varuha v letu 1999 in 2000.
Vlada Republike Slovenije je pripravila skupno mnenje o rednem letnem poročilu Varuha človekovih pravic RS za leto 1999 in 2000.

2. OBRAVNAVANA PROBLEMATIKA
2.1 TEMELJNE USTAVNE PRAVICE
2.1.1 Volitve in volilna zakonodaja

Ministrstvo za notranje zadeve je imelo na dan 15.10.2000, ko je potekalo splošno glasovanje na vseh voliščih v Republiki Sloveniji in na 33 voliščih na diplomatsko konzularnih predstavništvih Republike Slovenije po svetu, organizirano dežurstvo, ki je bilo poleg spremljanja kršitev volilnega molka, namenjeno predvsem nudenju strokovne pomoči volivcem. Iz zaključnega poročila ni razviden porast pritožb zaradi ne dostave vabil in zaradi pomanjkljivosti v volilnih imenikih. Res pa je bilo ugotovljeno, da je iz volilnega imenika 00304024 - Ljubljana, Zadružni dom Barje izpadlo 37 volivcev na 16-tih hišnih številkah v naselju Črna vas. Do izpada je prišlo pri združevanju prostorskih podatkov s podatki o volivcih s traku ministrstva. Naselje Črna vas je v bazi Geodetske uprave Republike Slovenije urejeno po uličnem sistemu, v registru stalnega prebivalstva, ki ga vodi Upravna enota Ljubljana, pa volivci nimajo vpisane ulice, pač pa le naselje in hišno številko. Podatkov o volivcih program za združevanje prostorskih podatkov z volivci ni prepoznal, zaradi pomanjkljivosti v programu pa jih tudi ni izločil v "neznano" volišče. Napaka je bila odpravljena takoj, ko smo sprejeli prve klice volivcev s terena. Upravna enota Ljubljana je za vse te volivce izdala potrdila v skladu z zakonom o evidencah volilne pravice (kot pomotoma izpuščeni iz volilnega imenika) in jih tudi dostavila na volišče, tako da so volivci lahko nemoteno glasovali.


2.1.2 Težave pri uresničevanju Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi

Ob akciji zbiranja podpisov volivcev za vložitev zahteve za razpis potrditvenega zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o Vladi Republike Slovenije, ki je potekal od 28.11.2000 do 18.12.2000, se je prvič pojavilo vprašanje zagotavljanja obrazcev podpore volivcev po upravnih enotah. Pred tem zbiranjem je bila praksa zagotavljanja obrazcev vedno na strani pobudnikov, ki so pri DZS, d.d. sami naročili obrazce, poskrbeli so tudi za predtisk in jih nato distribuirali po upravnih enotah. Posameznik je lahko obrazec kupil tudi v poslovalnicah DZS, ki ima najbolj organizirano prodajno mrežo po Republiki Sloveniji. Po mnenju pravnih strokovnjakov je država dolžna zagotoviti obrazce podpore in s tem volivcem omogočiti izvrševanje pravic, zagotovljenih v ustavi, saj trgovine v tržnem gospodarstvu niso dolžne nabavljati in imeti na zalogi obrazcev, ki niso tržno blago. Cena obrazca namreč znaša 11,00 SIT.


Ministrstvo za notranje zadeve je takrat upravnim enotam naročilo, da morajo zagotoviti zadostno število fotokopij obrazcev podpore, ki morajo biti na voljo strankam na okencih, kjer se dajejo podpore. V izogib takšnim situacijam bo ministrstvo predlagalo dopolnitev Odredbe o določitvi obrazca podpora volivca (Uradni list RS, štev. 43/94), v kateri bo sistemsko rešeno vprašanje zagotavljanja obrazcev podpore.
2.2 OMEJITVE OSEBNE SVOBODE
2.2.1 Priporniki in obsojenci na prestajanje zaporne kazni

Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij z Varuhom človekovih pravic vseskozi aktivno sodeluje, saj ji varuh pošilja v obravnavo vse pobude za varstvo človekovih pravic, ki jih vlagajo zaprte osebe, kakor tudi poročila o nadzorih v zavodih za prestajanje kazni zapora in prevzgojnem domu. Uprava navedene pobude in poročila podrobno preuči, zavzame do posameznih problemov stališče in jih v roku v pisni obliki posreduje varuhu. Če so bile pri tem ugotovljene pomanjkljivosti, jih uprava v sodelovanju z zavodi poizkuša v mejah možnosti v doglednem času odpraviti. Podobno upošteva morebitne predloge varuha v pogledu izboljšanja stanja na področju izvrševanja kazenskih sankcij, če so za to dani realni materialni in drugi pogoji.


Navedbe Varuha človekovih pravic glede prezasedenosti večine zavodov za prestajanje kazni zapora držijo. Število zaprtih oseb namreč že peto leto zapored kontinuirano narašča in se je v tem obdobju skoraj podvojilo. Prostorska stiska v zavodih je vse večja, zaprtih oseb je približno za 10 % več kot je na razpolago prostorskih zmogljivosti glede na predpisane standarde. Prenapolnjenost prinaša s seboj številne negativne posledice, zaradi katerih se slabša tudi varnostna situacija v zavodih. Naraščanje števila zaprtih oseb je predvsem posledica strožje kaznovalne politike in politike odrejanja pripora v zadnjih letih. Zaradi povečanega števila zaprtih oseb se je standard bivanja v zadnjih letih realno zmanjšal, kar še posebej velja za oddelke pripora. Poleg tega v večini zavodov ni na razpolago zadostnih dodatnih skupnih prostorov za delo, izobraževanje, rekreacijo in druge prostočasne dejavnosti. Varuh pravilno ugotavlja, da je večina obsojencev nameščena v skupinske sobe, kar je v nasprotju z 42. členom novega Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki določa, da se obsojenca praviloma razporedi v samsko sobo. Prav tako drži tudi ugotovitev, da je v skupinskih sobah v zavodu Dob tudi po štirinajst obsojencev, čeprav jih glede na predpise ne bi smelo biti več kot osem. Dejstvo je, da je novi ZIKS prinesel pomembne spremembe glede nastanitve zaprtih oseb, s katerimi je bila na glavo postavljena dosedanja praksa oziroma normativna ureditev. Tisto kar je bilo desetletja izjema, je postalo pravilo in obratno, zato te zakonske zahteve še dolgo ne bo moč uresničiti. Zavodi razpolagajo namreč pretežno le s skupinskimi sobami, katere bo moč preurediti v samske sobe le v daljšem časovnem obdobju in pod pogojem, da bodo za ta namen zagotovljena dodatna sredstva.
Uprava se v mejah realnih možnosti nenehno prizadeva zmanjšati negativne posledice prenapolnjenosti zavodov in izboljšati nastanitvene, delovne, rekreacijske in druge pogoje zaprtih oseb, vendar dodeljena sredstva ne zadostujejo za učinkovitejše reševanje prostorske problematike. Glede na to, da se trend naraščanja števila zaprtih oseb nadaljuje, bo morala država za ta namen zagotoviti veliko več sredstev kot jih namenja danes, saj bo potrebno ne samo izboljšati obstoječe bivalne pogoje in jih uskladiti s predpisi, ampak bo potrebno povečati tudi prostorske zmogljivosti. Za državo bi bilo vsekakor ceneje spremeniti kaznovalno politiko in politiko odrejanja pripora in v zakonodajo vnesti še več alternativnih možnosti odvzemu svobode, predvsem pa doseči, da bi se že obstoječe možnosti bolj uporabljale v praksi.
Po uveljavitvi novega zakona o izvrševanju kazenskih sankcij je uprava v okviru svoje pristojnosti pripravila predloge vseh tistih podzakonskih predpisov, ki morajo biti izdani na podlagi citiranega zakona. Nekateri najpomembnejši tozadevni predpisi so bili že izdani oziroma so v proceduri za izdajo. Izdelani so bili tudi novi hišni redi zavodov za prestajanje kazni zapora in prevzgojnega doma. Navedeni hišni redi že veljajo. Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij in pravilnik o izvrševanju kazni zapora sta bila prevedena v angleški jezik. V kratkem pa bodo v angleščino in nekatere druge tuje jezike prevedeni tudi vsi hišni redi zavodov.
V zavodih, v katerih se izvršuje pripor je bilo poskrbljeno, da imajo priporniki na voljo pravilnik o izvrševanju pripora ter hišne rede o izvrševanju pripora, ki so prevedeni v angleški jezik. V vseh zavodih je pripornikom omogočen dostop v zavodsko knjižnico, kjer imajo na voljo domačo kazensko zakonodajo, kakor tudi ustrezna mednarodna pravila o izvrševanju pripora.
Ugotovitve varuha glede pomanjkljivosti pri pozivanju in pošiljanju obsojencev, ki so v priporu, na prestajanje kazni zapora, se sicer ne nanašajo na upravo, temveč na nekatera izvršilna sodišča. Pripomniti pa je treba, da je zavod za prestajanje kazni zapora obsojenca, za katerega ima kopijo poziva pristojnega sodišča za nastop kazni zapora, le tega dolžan sprejeti tudi v primeru, če je v zavod priveden.
V zvezi z ugotovitvami in stališči varuha, da bi moral Zavod za prestajanje kazni zapora Ig spoštovati sodno odločbo o prestajanju kazni zapora obsojenke v odprtem zavodu, se strinjamo, da zakon o kazenskem postopku v tretjem odstavku 359. člena določa, da lahko sodišče, če je obdolženec obsojen na kazen zapora do treh let, odredi, v katerem zavodu bo obdolženec prestajal kazen, kar pomeni, da je omenjena pristojnost jasno opredeljena v okviru postopka od izrekanja sodbe na prvi stopnji pa do njene pravnomočnosti. Po drugi strani pa se po 30. členu zakona o izvrševanju kazenskih sankcij sme ob prihodu obsojenca na prestajanje kazni zapora zanj odrediti poseben režim, ki lahko traja do zaključka sprejemnega obdobja, toda največ trideset dni. Na podlagi četrtega odstavka 207. člena poprej citiranega zakona sodišče, ki je izreklo kazen na prvi stopnji, oceni ali je obsojenec toliko osebnostno urejen, da izpolnjuje pogoje za prestajanje kazni zapora v odprtem oziroma polodprtem zavodu ali oddelku, medtem ko ga skladno s IV. poglavjem navodila o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni v odprti zavod ali oddelek razporedi prisojno izvršilno sodišče po kraju bivališča. Tega pa v konkretnem primeru izvršilno sodišče ni storilo.
Na področju zdravstvenega varstva zaprtih oseb bo veliko problemov, ki jih omenja varuh, ustrezno rešenih takrat, ko bo zdravstveno varstvo zaprtih oseb vključeno v mrežo javnega zdravstva, za kar se uprava prizadeva že več let. To bi pomenilo, da bi območni zdravstveni dom opravljal splošno zdravstveno oskrbo tudi v zavodski ambulanti in obenem zagotavljal kadrovsko pokritje zdravstvenega osebja. V tej zvezi že potekajo dogovori ministrstva za pravosodje z ministrstvom za zdravje.
Zaenkrat mora uprava zdravnike zagotavljati sama, zato se občasno tudi zgodi, da zaradi raznih razlogov nastajajo kadrovske težave v posameznih zavodih. Splošno gledano pa lahko vsekakor zagotovimo, da je zaprtim osebam zagotovljena pravica do zdravstvenega varstva tako v zavodskih ambulantah kot v zunanjih zdravstvenih ustanovah in so v tem smislu njihove pritožbe neutemeljene. Res pa je, da je odnos pacient – zdravnik v zavodih specifičen in so zdravniki velikokrat izpostavljeni tudi raznim zahtevam s strani posameznih zaprtih oseb. Kvaliteto zdravnikovega dela in upravičenost pritožb na ta račun lahko ocenjujejo le pristojni organi ministrstva za zdravstvo in Zdravniške zbornice Slovenije. V praksi pa ravnamo tako, da se upravnik oz. drug vodilni delavec pogovori z zdravnikom v primeru pritožb zaprtih oseb zoper zdravnikov odnos. Nadaljnje ravnanje je odvisno od posameznika.
Na pojav tuberkuloze v zavodih (Dob, Ljubljana, Maribor, Koper) so zavodske zdravstvene službe reagirale skladno s predpisi medicinske stroke, kar pomeni, da so bile okužene osebe izolirane in hospitalizirane, vse ostale osebe, ki so bile v stiku z okuženimi (tako zaprte osebe kot delavci), pa so bile preventivno pregledane pri specialistih za pljučne bolezni v regionalnih ambulantah z pljučne bolezni v povezavi z bolnišnico Golnik.

(Opomba: okuženi v zavodu Dob so bili odkriti po pregledu na medicini dela, kar pomeni, da se je oseba verjetno okužila pred nastopom kazni). V vseh zavodih velja posebna pozornost pri odkrivanju TBC.


Izvajanje imunokemijskih urinskih testov v ZPKZ poteka glede na obstoječa priporočila stroke in v sodelovanju s strokovnjaki, ki so za izvajanje obravnave in zdravljenja odvisnosti pristojni v slovenskem prostoru.

Zavodski terapevti in zdravstveni delavci so se za ravnanje z imunokemijskimi urinskimi testi in opredeljevanjem njihovega namena usposabljali na Centru za mentalno zdravje. Upoštevajoč posebnosti okolja izvrševanja kazni in doktrine obravnave odvisnih je bilo izdelano navodilo za uporabo omenjenih testov.

Posebna pozornost je bila namenjena ravno vprašanju verodostojnosti testa in ravnanju v primeru, kadar se zaprta oseba ne strinja s pozitivnim izvidom testa in zahteva analizo urina v referenčnem laboratoriju. Stroka priporoča, da se pozitivni izvidi kontrolirajo in sicer na način, da se urin zamrzne in ga pošlje v nadaljnjo analizo na Inštitut za sodno medicino. Ta postopek je zelo drag in manj primeren za prakso v zavodih. Po zadnjih podatkih je strošek takega testa nad 50.000 SIT. Postopek ne sodi med pravice iz obveznega zavarovanja. V praksi bi to pomenilo, da je plačnik testa zaprta oseba - zavarovanec, ki pa običajno nima denarja. Stroka zato priporoča, da se v izjemnih primerih test ponovi s ponovnim odvzemom urina in sicer v zavodu.

Zaprte osebe so v okviru terapevtskega dogovora informirane, da se pozitivnih izvidov ne pošilja v nadaljnje analize v laboratorije. Opredeljene pa so tudi posledice pozitivnega izvida in sicer so to neodobritve izvenzavodskih ugodnosti za določen čas ( prosti izhodi, zunanje delo, izobraževanje, obravnava v zunanjih institucijah...)


2.2.2 Osebe z duševnimi motnjami

Vlada RS se strinja z načelnimi usmeritvami varuha glede potrebnih standardov skrbi za osebe z duševnimi motnjami. Z ugotovitvami poročila je zato seznanilo posebne socialne zavode, ki zagotavljajo nastanitev in socialno oskrbo teh oseb na in jih pozvalo k uresničevanju zastavljenih strategij.


Pri tem vlada poudarja, da je pomemben del strategije, zapisane v lani sprejetem Nacionalnem programu socialnega varstva, usmerjen v preoblikovanje dela zavodskih oblik skrbi za osebe z duševnimi motnjami v različne skupnostne programe skrbi za te osebe in razvoj izven institucionalnih oblik. V določenem obsegu se je to preoblikovanje že začelo izvajati z novimi načini dela v zavodih, v še večjem obsegu pa z razvojem mreže programov nevladnih organizacij za osebe s težavami v duševnem zdravju – od informacijskih in svetovalnih centrov, zagovorništva, dnevnih centrov do stanovanjskih skupin.
Nedvomno bo tudi v okviru še obstoječih zavodskih oblik nujno zagotoviti večjo kakovost storitev. Kljub temu vlada meni, da posplošeno navajanje o nujni posebni skrbi za uveljavljanje prepovedi mučenja in grdega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja z bolnikom, nastanjenim v socialno varstvenem zavodu, lahko navaja na sklep, da je takšno ravnanje pretežno ali vsaj zelo razširjeno, kar pa nedvomno ne ustreza dejanskemu stanju. Zato Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve meni, da bi bilo primerneje navajati konkretne primere, kadar do njih pride in pobudnike tudi neposredno usmeriti na Sektor za strokovni nadzor ministrstva, ki je bil ustanovljen v lanskem letu in katerega delovanja je namenjeno hitri odpravi nepravilnosti.
Enako velja tudi za posplošene ugotovitve o pomanjkanju kadrov. V okviru strokovnih nadzorov je kadrovski zasedenosti vedno posvečena posebna pozornost. Menimo, da so v institucijah socialnega varstva večinoma upoštevan pravne podlage in standardi zaposlovanja, hkrati pa se še dodatno v številne socialno varstvene zavode uvajajo projekti sodelovanja s prostovoljci, ki v obliki družabništva, skupin za samopomoč, sodelovanja s svojci ter v ostalih oblikah pomoči pomagajo pri kvaliteti skrbi za uporabnike. Naslanjanje izključno na poklicno osebje namreč vodi k izoliranosti od okolice, kar je tudi spoznavanje iz sveta, zato si ti zavodi prizadevajo spodbujati različne oblike integrativnih projektov, ki so nad uveljavljenimi standardi in podlagami za zaposlene osebe v teh zavodih.
Glede konkretnega primera zavodske namestitve invalidke, mlajše od 65 let, navedene v opisu izbranih primerov, pa vlada meni, da je bila v tem primeru izbrana primerna oblika pomoči – patronaža, pomoč na domu in vključitev v dnevni center Ozara. Vlada ne podpira predloga varuha, da je treba za invalide urediti zavodsko varstvo, ampak je prepričana, da je potrebno čim večjemu številu invalidov in oseb s težavami v duševnem zdravju omogočiti čimbolj samostojno življenje izven zavoda.
2.3 PRAVOSODJE
2.3.1 Sodni postopki

Navedbe Varuha človekovih pravic o dolgem trajanju sodnih postopkov so točne. Slovenska sodišča so leto 2000 zaključila s 533.225 nerešenimi zadevami, pri čemer pa Ministrstvo za pravosodje poudarja - kar sicer navaja tudi samo poročilo - da se namreč že drugo leto zapored število nerešenih zadev na slovenskih sodiščih zmanjšuje.


Spremembe sodnega reda, sprejete v letu 2000, omogočajo tudi vzpostavitev realnih statističnih podatkov o tistih nerešenih zadevah, ki predstavljajo »prave« sodne zaostanke v Republiki Sloveniji. Vseh nerešenih zadev namreč ni mogoče šteti za prave sodne zaostanke, ki bi kazali v smer kršitve pravice do sojenja v razumnem roku.
Zaradi objektivnejšega prikaza nerešenih zadev, je novela 50. člena Sodnega reda določila, po kakšnem času od prispetja na sodišče se nerešena zadeva statistično šteje kot sodni zaostanek.
Šteje se, da gre za sodni zaostanek, če so navedeni roki prekoračeni. Sodnik je dolžan o sodnem zaostanku obvestiti predsednika sodišča. Predsednik sodišča lahko od sodnika zahteva poročilo o razlogih za nastanek sodnega zaostanka. O tem ter o sprejetih ukrepih poroča predsedniku sodišča višje stopnje.
Ne štejejo pa med nerešene tiste zadeve, ki jih sodišče ne more obravnavati in rešiti, ker ni mednarodnih sporazumov o medsebojni pravni pomoči ali zaradi nesodelovanja sodnih oblasti z državami, s katerimi Republika Slovenija nima vzpostavljenih diplomatskih odnosov.
Iz poročil sodišč o naporih za odpravo sodnih zaostankov je razvidno, da sodišča sodne zaostanke rešujejo praviloma s preseganjem pričakovanega obsega dela in z dodatnim spremljanjem gibanja stanja v zvezi s posamezno zadevo. Na ta način je moč dodatno ukrepati tudi tam, kjer prihaja do zastojev pri obravnavanju zaradi razlogov na strani strank ali razlogov procesne narave, kot npr. preložitev obravnav zaradi eventualnega sporazumevanja o zadevi, nedostava listin, dolgotrajna izdelava izvedenskih mnenj, oziroma vezanost na odločitev v drugi zadevi, ki je še v reševanju.
Ministrstvo za pravosodje si bo, v skladu s svojim delovnim področjem prizadevalo za take spremembe materialnih in procesnih zakonov, ki bodo omogočile čim bolj funkcionalno delovanje pravosodja.
Zakon o sodniški službi je že v fazi priprave obsežnih sprememb in dopolnitev.
V pripravi so tudi že spremembe in dopolnitve Zakona o izvršbi in zavarovanju, in na podlagi dosedanjih izkušenj na tem področju ocenjujemo, da bodo spremembe lahko bistveno pospešile potek izvršilnega postopka.
Zakon o brezplačni pravni pomoči je bil v tem času že sprejet in tudi objavljen v Uradnem listu RS, št. 48/2001, podzakonski akti pa bodo pripravljeni v predpisanih rokih.
Zakon o sodniški službi je že spremenjen tako, da omogoča izvajanje posebnih programov odprave sodnih zaostankov. V pripravi so tudi že nadaljnje spremembe Zakona o sodniški službi, v smeri doseganja večje učinkovitosti sodnikov, tako z ustreznejšim nadzorom in poudarjenim upoštevanjem učinkovitosti sodnikovega dela.
Ministrstvo za pravosodje si bo, v okviru odpravljanja sodnih zaostankov, tudi prizadevalo, da bodo postopki za imenovanje novih sodnikov na izpraznjena mesta čim krajši, hkrati pa bo, v okviru razpoložljivih finančnih sredstev, skrbelo za tehnološko posodobitev poslovanja pravosodnih organov ter za izobraževanje sodnikov za učinkovito sojenje.
V letu 2001 so za zmanjšanje sodnih zaostankov predvidene tudi nekatere druge aktivnosti, in sicer program Herkules, brezplačna pravna pomoč, večji poudarek poravnavanju ter uvedba arbitraž na področju delovnih sporov. Poleg tega bo proučena tudi možnost spremembe zakonodaje glede sestave sodišča v upravnih sporih, kjer naj bi enostavnejše zadeve vodil sodnik posameznik, v pritožbenih zadevah pa naj bi praviloma odločal senat treh sodnikov.
Sodiščem prve stopnje bo priporočeno, da bi v teku celotnega postopka vodila stranke k medsebojnemu poravnavanju, k čemur naj bi, s spremembo odvetniške tarife, ki bi tudi odvetnike stimulirala k hitremu reševanju sporov, pripomogli tudi odvetniki, sodiščem druge stopnje pa bo priporočeno, da naj v postopku praviloma dokončno odločajo.
Posebej bo proučena tudi možnost, da bi sodnika razbremenili nesodnih opravil, kratkoročno s sodelovanjem strokovnih sodelavcev, dolgoročno pa z uvedbo novega delovnega mesta.
Na področju kazenskega prava bo proučena možnost poenostavitve postopkov, z eventualno možnostjo mandatnega kaznovanja v bagatelnih zadevah.
Ustavno sodišče še ni odločilo o zahtevi varuha za oceno ustavnosti 213 b. člena ZKP in 50. člena Pravilnika o izvrševanju pripora. Ne glede na navedeno ministrstvo ob pripravi Zakona o spremembah in dopolnitvah ZKP preučuje tudi možnost drugačne ureditve omejitev oziroma nadzora nad dopisovanjem in drugimi stiki pripornikov (npr. posebna odločba preiskovalnega sodnika na predlog državnega tožilca). Vprašanje bo s strokovnega vidika obravnavano v okviru priprave omenjenih zakonskih sprememb in dopolnitev.
Del problematike v zvezi z izvršilnim postopkom, na katero varuh opozarja, so razrešila stališča sodne prakse, po kateri se predujmi za izvršitelje določajo le od glavnice in le od stroškov postopka, kar naj bi v praksi znižalo njihovo višino. Sicer pa Ministrstvo za pravosodje problematiko obravnava v pripravah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršilnem postopku, s katerimi naj bi se odpravile ta in druge pomanjkljivosti, ugotovljene pri dosedanji uporabi novega zakona.
2.4 POLICIJSKI POSTOPKI
Večino pomanjkljivosti, ki so navedene v poročilu 1999, je policija že odpravila. V letu 2000 je bilo tako sprejeto Novo navodilo za reševanje pritožb, ki med drugim določa, da v senatu pri reševanju pritožbe sodeluje tudi predstavnik javnosti. Sprejet je bil Pravilnik o policijskih pooblastilih, ki ureja način izvajanja policijskih pooblastil. V prostorih za pridržanje so bila opravljena vzdrževalna dela in odpravljene pomanjkljivosti v obsegu, kot jih dovoljujejo obstoječi prostori in finančna sredstva.
Glede seznanjenosti udeležencev v cestnem prometu z novim Zakonom o varnosti cestnega prometa, pa vlada pojasnjuje, da so bili izvedeni naslednji ukrepi:

 Neposredno po objavi novega zakona je bila organizirana novinarska konferenca, na kateri so bile

predstavljene novosti.

 Predstavniki pristojnega ministrstva so sodelovali v številnih kontaktnih oddajah na radiu in televiziji.

 Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo obvestilne listke z novostmi v novem zakonu v slovenskem, angleškem, nemškem, italijanskem in madžarskem jeziku. Poleg tega je izdalo tudi zloženko, ki je bila natisnjena v 300.000 izvodih. Obvestilne listke in zloženko so policisti delili voznikom pri kontroli prometa, na mejnih prehodih, sejmih in predstavitvah. Glede na število voznikov v Sloveniji je zloženko dobil skoraj vsak tretji voznik. Vsebino zloženke pa so povzeli tudi vsi najpomembnejši slovenski mediji.

 Strokovnjaki Ministrstva za notranje zadeve so v sredstvih javnega obveščanja objavljali tematske prispevke o novem zakonu. Sodelovali so tudi na strokovnih posvetovanjih, ki so jih organizirale zainteresirane organizacije (Obrtna in gospodarska zbornica, Slovensko zavarovalno združenje, Zavod za varstvo pri delu, Izobraževalni center Miklošič, večja prevozniška podjetja, izpitni centri in avto šole).

 Poleg aktivnosti, ki jih je vodilo pristojno ministrstvo, so na lokalnem nivoju tudi policijske uprave predstavljale novosti zakona. Nekatere policijske uprave so pripravile video posnetek uporabe novega policijskega pooblastila. Posnetek so predvajale lokalne televizijske postaje.

 Nova pooblastila policistov so bila navedena tudi med novostmi zakona na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve; (http://www.mnz.si/iso/slo/promet/zakon/zakon.html).


V zvezi z ugotovitvijo Varuha človekovih pravic za leto 2000, da ni pravne podlage za nadaljnje pridržanje osebe, če se ta po privedbi na policijsko postajo umiri in tako ne pomeni več nevarnosti za javni red in mir, pojasnjujemo naslednje. Zakon o prekrških taksativno našteva razloge za pridržanje, ki jih mora ugotavljati policist v trenutku, ko je storjen prekršek. Samo dejstvo, da se je nekdo umiril v uradnih prostorih, še ne pomeni prekinitve ali odstopa od že odrejenega pridržanja (prijetje zaradi odvzema prostosti). Vsak organ mora zagotavljati red v svojih prostorih, tako mora tudi policija zagotoviti, da oseba, ki ji je že odvzeta prostost, ne moti uradnih oseb ali drugih oseb v objektu .
Glede zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti 113. člena Pravilnika o policijskih pooblastilih se pravno mnenje MNZ o uporabi sredstev za vezanje in vklepanje razlikuje od mnenja Varuha človekovih pravic. Do odločitve Ustavnega sodišča bodo policisti ukrepali v skladu z dosedanjo prakso.
Glede zahteve za ustavno presojo 108., 109. in 110. člena Zakona o prekrških bodo policisti izvajali pridržanja po tem zakonu, dokler ustavno sodišče ne odloči o vloženi ustavni pobudi.
Za odpravo pomanjkljivosti, ki jih Varuh človekovih pravic navaja v poglavjih "Prisilna izpolnitev obveznosti je pridržana samo državi" in "Policijsko posredovanje, ki to ni bilo", je policija že izvedla ustrezna usposabljanja, policijske enote pa so bile znova pisno opozorjene na problematiko pri izvršbah, ter na asistence pristojnemu sodnemu izvršitelju. Generalna policijska uprava je 7.3.2001 vse policijske uprave pisno opozorila na pravilnost opravljanja izvršb in ukrepanje policije. Poleg tega je bilo 15. in 16. 3. 2001 izvedeno dvodnevno usposabljanje, kjer so bili s to problematiko seznanjeni inšpektorji, ki so nato seznanili tudi policiste na terenu.
Glede na pripombo v poglavju "Policija (pre)hitra pri uporabi lisic" o nestrokovnem vodenju policijskih postopkov na področju varnosti cestnega prometa, ki naj bi pogosto izzvali tudi neprimerno ravnanje oseb v postopku, bo generalna policijska uprava pripravila podrobno razčlenjene usmeritve, ki bodo posredovane vsem policijskim enotam. Prav tako bo pripravila usmeritve vsem policijskim enotam kako ravnati v primeru, ko je občan podal pritožbo na ravnanje policista v postopku, pa iz nje izhaja dvom ali gre tudi za ugovor na plačilni nalog.
Generalna policijska uprava bo do začetka septembra 2001 pripravila gradivo za vse policijske uprave glede vabljenja osumljencev ali drugih oseb v prostore policije, kar je Varuh človekovih pravic opozoril v poglavju "Telefonsko povabilo v uradne prostore policije ni policijsko pooblastilo".
V okviru nalog za zmanjšanje kršitev, povezanih z družinskim nasiljem, bo generalna policijska uprava do septembra 2001 pripravila pisno opozorilo vsem policijskim upravam glede pravočasnega interveniranja, kar je Varuh človekovih pravic opozoril v poglavju "Klic na 113 brez ustreznega odziva policistov".
Za odpravo pomanjkljivosti, ki jih Varuh človekovih pravic navaja v poglavju "Plačilni nalog in pritožba na postopek policistov", bo generalna policijska uprava pripravila usmeritve vsem policijskim enotam, kako ravnati v primeru, ko se občan pritoži na ravnanje policista v postopku, pa iz pritožbe izhaja dvom, ali gre tudi za ugovor na plačilni nalog.
V poglavju "Pregled prostorov za pridržanje na policijskih postajah" so navedene pomanjkljivosti, ki jih je ugotovil Varuh človekovih pravic. Nanašajo se predvsem na kakovost bivalnih razmer, zato bi za izboljšanje stanja morali policiji zagotoviti dodatna proračunska sredstva. Policijski objekti so namreč večinoma starejši, zgrajeni v času, ko so veljali bistveno blažji normativi za gradnjo prostorov za pridržanje. Sanacija je zato zelo zahtevna, potrebni so obsežni gradbeni posegi, nekaterih objektov pa niti ni možno preurediti.
V poglavju "Pomanjkljiv uradni zaznamek o prijetju - o pridržanju" Varuh človekovih pravic sicer navaja, da je seznanitev pridržanega s pravico do obveščanja najbližjih rešena s plastificiranim kartončkom, toda kljub temu predlaga, da se to izrecno navede tudi v uradnem zaznamku. Uradni zaznamek bo do 15.7.2001 dopolnjen z vpisom te pravice (trenutno je vpisana samo dolžnost organa). Dodana bo rubrika o možnosti izbire zdravnika, ki jo bo treba uskladiti tudi z ministrstvom za zdravje.
Kljub določenim negativnim ocenam policijskih postopkov s strani Varuha človekovih pravic, ocenjujemo, da razmere v policiji niso slabe, saj tudi mednarodna institucije varstva človekovih pravic poudarjajo, da v Sloveniji ni sistematičnega kršenja človekovih pravic. To pa seveda ne pomeni, da ni potrebnih nikakršnih sprememb v načinu dosedanjega dela. Občutek spoštovanja države Slovenije in njene ustave ter zakonodaje je pri veliki večini policistov na izjemno visoki ravni.
Kot pomembno novost na področju pristojnosti MNZ v razmerju do policije, kot organa v sestavi ministrstva, želimo poudariti, da je ministrstvo v preteklem obdobju ustanovilo in kadrovsko popolnilo posebno organizacijsko enoto, ki se ukvarja z zakonsko določenim usmerjanjem in nadzorom policije.
Omenjena organizacijska enota je tako v preteklem obdobju opravila več nadzorov nad delovanjem policije po posameznih delovnih področjih, pri čemer je v veliki meri upoštevala tudi kritične pripombe Varuha človekovih pravic na posamezne policijske postopke. Tako je bil opravljen nadzor nad postopki pridržanja, nadzor urejenosti in primernosti prostorov za pridržanje in drugi nadzori. Na osnovi ugotovitev nadzorov, kot tudi na osnovi kritičnih pripomb Varuha človekovih pravic na delo policije, je ministrstvo za posamezna delovna področja policije, pripravilo ustrezne usmeritve in navodila za odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti. Usmeritve se nanašajo na postopke pridržanj, primernost pridržalnih prostorov, sodelovanje javnosti v postopkih reševanja pritožb, izvajanje policijskih pooblastil in drugo.
2.5 UPRAVNE ZADEVE
  1   2   3   4


Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©atelim.com 2016
rəhbərliyinə müraciət