Ana səhifə

Travništvo kaj je travništvo in pridelovanje krme?


Yüklə 76.54 Kb.
tarix24.06.2016
ölçüsü76.54 Kb.
TRAVNIŠTVO

kaj je travništvo in pridelovanje krme?

• področje znanosti (naravoslovnotehnična disciplina), • kmetijska dejavnost (panoga)

• gospodarska funkcija, • širša družbena funkcija

Preučuje pridelovanje krme na travinju in njivah v biološkem, ekološkem, tehnološkem, naravovarstvenem in ekonomskem smislu.


Travništvo -pridelovanje travniške krme: košenice, krmna žita, zrnate stročnice, gomolnice, korenovke, industrijske rastline,

Pridelovanje krme na njivah- pridelovanje krmnih poljščin: koševine, krmna žita, zrnate stročnice, gomoljnice, korenovke, industrijske rastline

Travinje:

  • z vegetacijo poraslo zemljišče, v kateri prevladujejo trave

  • kmetijska kultura, katere vegetacijo sestavljajo zelnate rastline, namenjene za pridelovanje krme

po izvoru:

- naravno (klimatogeno): savane(tropske travnije; zimzelena travna vegetacija);

kserotermno travinje (stepe-vegetacija brez dreves in grmov, prepije, pampe)

arktično in planinsko travinje (tundra, nad gozdno mejo)

- gojeno (antrapogeno): polnaravno, sejano)

*Glede na potencialno rabo: absolutno, relativno

*Glede na vrsto rabe: travniki, pašniki, pašno-kosno travinje

Evropa: klimatsko območje: borealno, alpsko, atlantsko, celinsko, mediteransko, makronezijsko

Travinje v Evropi:

mediteranske sklerofilne grmovne površine;

Mediteranske pašne gozdne površine;

Atlantsko vresje in grmišča

Alpsko in borealno travinje z apnenčasto in kremenčasto podlago;

Suho nižinsko travinje z apnenčasto in kremenčasto podlago ter stepe

Mezotrofično kosno travinje

Vlažno travinje



Travinje je splošno definirano kot zelnata vegetacija, v kateri prevladujejo trave.

Naravno travinje (sin. klimatogeno travinje) je vegetacija samoniklih trav in zelnatih dvokaličnic z malo ali brez lesnatih rastlin, ki uspeva brez tega, da bi na njo deloval človek. Je klimaks vegetacija določenega območja, predvsem pogojena s podnebno-talnimi razmerami (npr.: nizkimi temperaturami ali visokimi temperaturami in sušo).

Polnaravno travinje je vegetacija samoniklih trav in zelnatih dvokaličnic z malo ali brez lesnatih rastlin, ki je nastala pod vplivom kmetijske prakse brez redne uporabe mineralnih gnojil in herbicidov ter brez obdelave tal.

Trajno travinje je zemljišče s sejano ali naravno (samozasejano) travno rušo, ki ni v njivskem kolobarju in kjer vsaj pet let nepretrgoma poteka raba.

Sejano travinje je zemljišče s sejano travno rušo, ki na njem uspeva od enega do pet let.

Eko travinje je travinje, gojeno po pravilih ekološkega kmetovanja.


1TRAVNA RUŠA


Vrhnja plast tal z rastlinami

* Dejavniki: Pedo-klimatske razmere; Raba travne ruše-pogostnost; Gnojenje travne ruše

* Rastlinska sestava: funkcionalne skupine, vrstna (botanična) sestava, fitocenološka sestava, pestrost travne ruše, trave metulnice, zeli, travam podobne rastline

*Družine in rodovi:

-Poaceae: Lolium(ljuljka), Festuca(bilnica), Dactylis(pasja trava), Poa(latovka), Bromus(stoklasa), Alopecurus(lisičji rep), Phleum(mačji rep), Trisetum(avsenec), Arrenatherum (pahovka)

-Fabaceae: Trifolium(detelja), Medicago(meteljka), Lotus(), Vicia(grašica), Melilotus(rumena detelja)

- Cyperaceae: Carex(šaš), Eriopforum(munec), Scirpus(grašice), Holoschoenus(bičevje)

- Juncaceae: Juncus(ločje), Luzula ()

- Asteraceae: Bellis (), Erigeron(suholetnice), Achillea(rman), Cirsium (osat), Centaurea (glvinec)

- Cichoriaceae: ichorium (potrošnik), Taraxacum (regrat), Crepis (dimek), Leontodon

-Plantaginaceae: Plantago(trpotec)

- Apiaceae: Pimpinella (bedrenec), Aegopodium (regočica), Caru, (kumina), Angelica(koren), Pastinaca (rebrinec), Daucus (navadno korenje)

- Ranunculaceae: Ranunculus (zlatica), Pulsatilla (kosmatica), Caltha (kalužnica)

-Rosaceae: Filipendula(osat), Potentilla (petoprstnih), Fragaria (jagodnik)

- Caryophyllaceae: Stellaria (zvezdica), Cerastium (smiljka), Lychnis (lučca), Dianthus(nageljček)

- Lamiaceae: Ajuga(skrečnik), Prunella(črnoglavka), Glechoma(grenkuljica), Salvia(kadulja), Tymus (materina dušica)

-Polygonaceae: Rumex (kislica), Polygonum (dresen), Fagopyrum (ajda),

-Brassicaceae: Cardamine(penuša), Capsella (plešec), Brassica (zelje), Sinapis (gorjušica)

-Rubiaceae: Galium (lakota), Cruciata (dremota)


Mahovi- (Bryophata): razširjena na vlažnih, siromašnih, senčnih in kislih travnikih.

Pospešuje jih prepasenost travne ruše.



Indokarjotske rastline: rastline, katerih prisotnost je pogojena z enim prevladujočim dejavnikom (vlaga, založnost s hranili, pH)
Suha rastišča******

Schorzonera villosa (), Chrysopogon gryllosa (), Anthyllis vulneraria(), Brachypodium pinnatum(), Euphorbia cyparissia (), Euphorbia falcata ()



Srednje vlažna rastišča:

Dactylis glomerata (navadna pasja trava), Lolium perenne (), Carum carvi (kumina)



Vlažna rastišča:

Cirsium oleraceum (), Lychnis flos-cuculi(kukavičja lučca), Sanguisorba officinalis(),


Rastišča na kislih tleh:

Arnica montana (arnika), Potentilla erecta (), Calluna vulgaris (vresje), Galium verum (lakota), Nardus stricta ()



Nitrifilne rastline:

Rumex crispus, R.obtusifolius (kislica), Dactylis glomerata(); Agropyron repens (), Urtica dioica(); Lamium album (), Anthriscus silvestris()


Poznavanje travne ruše: pomeni:

-poznati rastni potencial; - poznati kakovost travniške krme, - poznati rastišče



1.1SEZONSKA RAST TRAVNE RUŠE:


Dnevno priraščanje zelinja travne ruše med rastno dobo (kg SS/ha dan).

*Dejavniki : podnebni (okoljski, T),

morfološki-fiziološki (vegetativna rast, reproduktivna rast, razraščenje),

tehnološki (raba travne ruše, gnojenje, namakanje)



1.2RAST IN RAZVOJ TRAV


-Rast: je irevezribilno povečevanje velikosti rastlin( celice, organa in organizma)

-Poteka kot asimilacija ( absorbcija in fiksacija anorganskih substanc iz okolja)

-je omejena na meristeme in sosedna območja (delitev in večanje celic)

Razvoj= rast+ diferenciacija (konkurenčna procesa)

Morfološki razvoj (morfogeneza): -vidne spremembe, nastale med razvojem; dejavnike za temi spremembami


1.3RAST IN RAZVOJ METULNIC


Kaj je drugače od trave?

rast: ireverzibilno povečevanje velikosti rastlin (celice, organa in organizma)

• poteka kot asimilacija in fiksacija anorganskih substanc iz okolja

• je omejena na meristeme in sosedna območja (delitev in večanje celic)

razvoj=rast+diferenciacija (konkurenčna procesa)

morfološki razvoj (morfogeneza)

• vidne spremembe, nastale med razvojem

• dejavnike ‘za temi spremembami’

Kalitev metuljnic:

-epigeična kalitev

Phaseolus vulgaris, P. angularis, P. aureus, Lupinus albus, Glycine max, Vigna sinensis Trifolium, Medicago, Melilotus, Onobrychis, Anthylis, Lotus, Ornithopus



• hipogeična kalitev

Pisum sativun, Vicia faba, V. sativa, Phaseolus coccineus, Cicer orietinum



-hipogeična

* vznik in rast listov:

Profil, listna rozeta, razraščanje



*delitev metuljnic glede na porabo:

Metulnice za humano uporabo(soja, arašid, …)

Krmne metuljnice (vse nadzemne dele pokosimo=koševina)

Zdravilne metulnice (trigonelasp)

Medovite metuljnice (robinja, plazeča detelja)

Metulnice za lesno biomaso (robinia)

Okrasne metulnice (lupinus)

*Morfološke značilnosti:

Habitus, korenine, stebla in listi, cvetovi in plodovi



*Podaljševanje poganjkov:

Semenskih, stranskih, preobraženih



2KEMIČNA SESTAVA ZELINJA




vloga vode v rastlinah

• biokemična: gradbena substanca, medij reakcij, vir H+/OH-, presnovna substanca

• fiziološka: transport ionov (hranil)/metabolitov fotosinteze, hlajenje rastlin

• sušni stres



Organske spojine:

Dušikove spojine, ogljikovi hidrati, maščaobe, organske kisline, sekundarni meraboliti, pigmenti



3KAKOVOST TRAVNIŠKE KRME


kakovost krme je generalno definirana kot stopnja željene proizvodne odzivnosti živali na krmo v njihovi prehrani.

*parametri: vonj, občutek ob dotiku, okus, izgled, instinkt

*hranilna vrednost: prebavljivost, kemična sestava, energijska vrednost

4OKOLJE IN TRAVNA RUŠA


Okolje je stvarni in duhovni svet, v katerem se en predmet nahaja ali v katerem en organizem živi.

*Okolje (zunanje razmere):

Atmosfera, litosfera, hidrosfera, biosfera

*sončno sevanje- dejavniki:

Letni čas, zemljepisna širina, nadmorska višina, jasnost/oblačnost, lokalna topografija

5POACEAE: TRAVE (800 rodov, 10.000 vrst)


So najpomembnejše v travni ruši, so tudi najpomembnejše kulturne rastline.

So ena najbolj obsežnih družin rastlin:



  • žita (riž, koruza, ječmen, pšenica, proso…)

  • krmne trave, ki uspevajo na travinja ali kot koševina na njivah

  • sladkorni trs (kulturna rastlina za pridobivanje sladkorja, stranski produkt je krma za živino)

  • bambus (toploljubne rastline, lesnate rastline, so trave, za gradnjo in prehrano ljudi)

  • trave za trate (delajo gosto travno rušo, odporna na hojo po njej, trpežna ljuljka, ovčja bilnica)

  • okrasne trave (uporabljajo se kot velike, šopaste trave na vrtovih, poljih…)

  • druge trave

*Evolucija trav:

Trave so vetrocvetke, povečala se je uniformiranost (podobne so si postale). Enostavna zgradba. Zemljepisna razprostranost.

Razvoj trav vpliva na: hitrost rasti travne ruše, razmerje listov in stebl, hranilna vrednost krme


  • KRMNE TRAVE:

Lolium- Ljuljke

L. multiflorum (mnogocvetna ljuljka)

L. perenne (angleška l.)

L. rigidum (toga l.)

L. temulentum (omotna l.)

L. remotum (njivska l.)

L. x bocheanum (trpežna x mnogocvetna)

Ostale so njivske pleveli

Phleum (mačji rep)

Ph. Pratense (travniški)

Ph. Bertolonii

Ph. Alpinum (alpski)

Ph. Kirsutum (dlakavi)

Dactylis (pasja trava)

D. glomerata (navadna)

D. hispanica (španska)

D. slovenica (gomoljasta)

Festuca (bilnice)

F. pratensis (travniška)

F. arundiaceae (trstikasta)

Agrosis (šopulja)

A.stolonifera (plazeča)

A. tenuis (lasasta)

Alopecurus (lisičji rep)


  1. pratensis (travniški)

A. geniculatus (korenčasti)

Druge vrste trav, rodov:

Hierochloe australis (šmarna trava)

Arshenatherum elatius (visoka pokovka)

Cynosurus cristatus (travniški pasji rep)

Deschampsia (mastnica)

Trisetum flavescens (zlati ovsenec)

Poa –latovke

P. pratensis (travniška latovka)

P. trivialis (navadna latovka)

P. annua (enoletna l)

Bromus (stoklasa)


  1. arvensis (njivska)

  1. erectus (pokončna)

  1. sterilis (jalova)

  1. tectorum (zankasta)

B. hordeaceus (ječmenasta)

B. racemosus (grozdasta)

B. inermis (gola)

Agropyron repens (plazeča pirnica)

Apera spica-venti (srakopirec)

Avena fatua

Phalaris arundinacea

Brachypodium

• B. pinnatum

• B. rupestre

• B. sylvaticum

Briza media

Danthonia decumbens

Digitaria sanguinalis

Echinochloa crus-galli

Glyceria aquatica (maxima)

Helictotrichon pubescens

Hordeum murinum

Koeleria pyramidata

Melica nutans

Molinia caerulea

Nardus stricta

Panicum capillare

Phragmites australis

Sesleria varia

Stipa joannis


FABACEAE- METULNICE

delitev metuljnic glede na uporabo

• metuljnice za humano prehrano

• krmne metuljnice

• zdravilne metuljnice

• medovite metuljnice

• metuljnice za lesno biomaso

• okrasne metuljnice

poddružine in nekateri rodovi

• Genisteae (Lupinus, Genista)

• Ononideae (Medicago, Trifolium)

• Loteae (Lotus, Anthyllis)

• Astragaleae (Galega, Robinia)

• Coronilleae (Coronilla, Hippocrepis)

• Phaseoleae (Glycine, Phaseolus)

• Vicieae (Pisum, Vicia, Lathyrus


Trifolium pratense

• var. spontaneum – divja črna detelja

– subvar. perenne – trpežna podvarieteta

• var. subnudum – navadna črna detelja

– subvar. praecox – zgodnja podvarieteta

– subvar. serotinum – pozna podvarieteta

• var. americanum – ameriška črna detelja

Trifolium repens

• var. giganteum – velikolistna

• var. hollandicum – srednjelistna

• var. sylvestre – drobnolistna



  • Lotus corniculatus

Trifolium hybridum

• Trifolium incarnatum

• Trifolium alexandrinum

• Trifolium resupinatum

• Onobrychis viciifolia

• Vicia cracca

• Lathyrus pratensis

• Medicago falcata

• Genista sagitalis

• Trifolium campestre

• Trifolim patens

• Trifolium aureum

• Trifolium dubium

• Melilotus albus

Melilotus officinalis

• Trifolium medium

• Trifolium montanum

• Trifolium pannonicum



6BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI TRAV IN METULNIC:


*parazitske bolezni:

• mikoze


• bakterioze

• viroze


• viroidi

• fitoplazme

• parazitske cvetnice

* simptomi:

• zaostala rast

• rjaste in plesnive prevleke

• kloroza in druge barvne spremembe

• pegavost, venenje

• trohnoba in gnitje

spremembe oblike organov

• lokalne poškodbe organov

• zmanjšana vitalnost

• odmrtje rastlin/poganjkov

*glavne bolezni trav:

• ovsova rja (Puccinia coronata)

• žitna progasta rja (P. graminis)

• rumena rja (P. striiformis)

• žitna pepelovka (Erysiphe graminis)

• helmintosporioze (Helminthosporium)

• snežna plesen (Fusarium nivale)

• “snežni ožig” (Typhula incarnata)

• fuzarioze (rod Fusarium)

• rženi rožiček (Claviceps purpurea)



*glavne bolezni metulnic:

• deteljna rja (Uromyces trifolii)

• lucernina rja (Uromyces striatus)

• listni ožig (Pseudopeziza trifolii)

• pepelovka črne detelje (Erysiphe trifolii)

• deteljna in lucernina plesen

(Peronospora trifoliorum)

• deteljni rak (Sclerotinia trifoliorum)

• “poprasta pegavost” (Pseudoplea trifolii)

• listna krastavost detelje

(Plowrighthia trifolii)

• uvelost lucerne (Verticillium albo-atrum)

• fitoplazma (filodija)

• virusne bolezni

*škodljivci:

• splošni škodljivci na podzemnih innadzemnih organih travniških rastlin

• specialni škodljivci na socvetjih trav inmetuljnic

*glavni škodljivci:

• majski hrošč

(Melolontha melolontha)

• pokalice (Agriotes)

• bramor (Gryllotalpa gryllotalpa)

• košeninarji (Tipula)

• kobilice (podred: Caelifera)

• listne uši (podred: Aphidoidea)

• mravlje (družina: Formacidae)

• polži (razred: Gastropoda)

• deteljni cvetožer

(Apion apricans)

Amaurosoma sp.

• lucernin objedač

(Hypera variabilis)

• ogorčice (Nematoda)

– stebelna ogorčica

Pratylenchus spp.

– cistotvorne ogorčice

– ogorčice koren. šišk

– jeguljičaste ogorčice

parazitske cvetnice • velecvetna predenica (Cuscuta trifolii) • mali pojalnik (Orobanche minor)

7TRAVNO-DETELJNE MEŠANICE


• uveljavljena večvrstna kultura

• travno-deteljne mešanice (TDM)

• travne mešanice (TM)

*načela rasti: • kontrastnost komponent v: – ritmu rasti; – habitusu; – absorbcijskih sposobnostih; – odzivnosti na temperaturo; – odpornosti proti boleznim



TDM: zahodnoevropska (trpežna ljuljka); centralnoevropska (različne vrste)

Prednosti: okoljevarstvene, pridelovalne, prehranske, fiksacija N2

Slabosti: manjši rastni potencial, manjša fleksibilnost, slaba spomladanska rast, nekonsistentna rast Tr

Tehnologija: predsetvena obdelava tal; setev; nega sestoja po setvi; pridelovanje krme

Primeri:

Enoletna mešanica: aleksandrijska detelja; perzijska detelja; vestervoldska ljuljka

enoletna mešanica (prezimni dosevek): inkarnatka; prezimna grašica; vestervoldska ljuljka; mnogocvetna ljuljka

večletna mešanica (z lucerno): lucerna; črna detelja, trpežna obl.; pasja trava, pozna oblika ; travniška bilnica; travniški mačji rep

večletna mešanica (za sveža tla, z belo deteljo in trpežno ljuljko): črna detelja, 2n; bela d., velikolistna; bela d., drobnolistna; travniški mačji rep; trpežna ljuljka, zgodnja obl.; trpežna ljuljka, pozna obl.; travniška latovka

8KRMNI DOSEVKI


  • dosevek – dopolnilni ali stranski posevek

  • krmni dosevek je kratkotrajni posevek, namenjen za pridelovanje krme

učinki (direktni in posredni)

• naravovarstveni (tla, voda)

• meliorativni (humus, struktura tal)

• gospodarski (humano in živalsko prehrano ter drugo uporabo)

* skupine: strniščni (poletni); prezimni; naknadni; spomladanski

Krmni dosevki:

• trave (C3 in C4 trave, žita, koruza)

• metuljnice (drobnozrnate, debelozrnate)

• križnice (koševine, korenovke)

• druge rastline

strniščni (poletni) dosevki

• strniščna (bela) repa (Brassica rapa ssp. rapa)

• listnati ohrovt – krmna ogrščica (Brassica napus var. napus)

• kavla – podzemna koleraba (Brassica napus var. napobrassica)

• krmni ohrovt strženar (Brassica oleracea convar. acephala var. medullosa)

• sadike pese (Beta vulgaris, Chenopodiaceae)

• pitnik (Zea mays)

• pitnik + metuljnice

• navadna sončnica za klajo (Helianthus annuus, Asteraceae)

• bela gorjušica (Sinapis alba)

• oljna redkev (Raphanus sativus var. oleiformis)

• mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum)



prezimni dosevki

• krmna repica (Brassica rapa ssp. oleifera)

• krmna ogrščica

• rž (Secale cereale)

• ržiga (rž + ozimna grašica)

• grašljinka (landsberška mešanica)

• mnogocvetna ljuljka

naknadni dosevki

• ovsiga (oves + jara grašica)

• krmni ohrovt

• kavla


• navadni sirek (Sorghum bicolor)

• sladkorni sirek (S. bicolor var. saccharatum)

• sudanska trava (Sorghum sudanense)

• sirek sudanska trava

• aleksandrijska detelja (Trifolium alexandrinum)

• perzijska detelja (Trifolium resupinatum)

• mnogocvetna ljuljka

• mnogocvetna ljuljka enoletne metuljnice



spomladanski dosevki

• krmno korenje (Daucus carota, Apiaceae)

• ovsiga

• facelija (Phacelia tanacetifolia, Hydrophyllaceae)

• oljna redkev

• bela gorjušica

• jara grašica (Vicia sativa)

• navadna ajda (Fagopyrum esculentum, Polygonaceae)

• mnogocvetna ljuljka (m. ljuljka detelje)

prioritetna lista dejavnikov

• vrsta dosevka in čas uporabe • količina in kvaliteta pridelka • zanesljivost in enostavnost pridelovanja • donosnost • pedo-klimatske razmere • drugo (bolezni, škodljivci,...)



priprava setvišča

• klasična • zmanjšana obdelava • direktna setev



gnojenje – po gnojilnem načrtu

• brez dodatnega gnojenja • po pričakovanem odvzemu • posebnosti pri posameznih vrstah • C:N razmerje



spravilo krme

• košnja – prilast • košnja – silaža • paša (košnja+paša) • zaoravanje



*Problemi:

antinutritivne snovi

• durin (HCN →respiratorna paraliza) • s-metil cistein sulfoksid (slabokrvnost) • glukozinulati (povečanje ščitnice) • nitrat (N03 = N*4,427)



škodljivci

• repna grizlica (Athalia rosae)



9GNOJENJA IN RABA TRAVINJA


organska gnojila

• gnojevka • hlevski gnoj • gnojnica



mineralna gnojila

• enostavna (KAN 27 %, urea (karbamid), amonijev nitrat 34,5 %) • sestavljena (PK, NPK, NPK+S, NPK+Mg)



Odmerki hranil:

na podlagi pričakovanega odvzema; na podlagi eksperimentalnih podatkov


Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©atelim.com 2016
rəhbərliyinə müraciət