Prva obravnava

səhifə	4/5
tarix	27.06.2016
ölçüsü	0.66 Mb.

1 2 3 4 5

Komisija
20. člen
(1) Za določanje, usklajevanje in spremljanje vsebine področja za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno imenuje Vlada Republike Slovenije komisijo za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno.
(2) Komisija iz prejšnjega odstavka opravlja naslednje naloge:

usklajuje vsebine dela nadzornih organov s področja odkrivanja in preprečevanja dela in zaposlovanja na črno,
predlaga Vladi RS ukrepe za učinkovitejše preprečevanje in odkrivanje dela in zaposlovanja na črno,
poroča o izvajanju in učinkih tega zakona ekonomsko-socialnemu svetu in Vladi Republike Slovenije za preteklo koledarsko leto,
predlaga spremembe predpisov s področja, za katerega je ustanovljena,
vsako leto opredeli dejavnosti, za katere ocenjuje, da se v njih državljane tretjih držav v večji meri nezakonito zaposluje in pripravi načrt inšpekcijskih pregledov,
vsako koledarsko leto pripravi poročilo o opravljenih inšpekcijskih pregledih iz

prejšnje alineje ter o rezultatih teh pregledov obvesti Evropsko komisijo do konca junija

naslednjega leta za preteklo koledarsko leto.

(3) Mandat članov komisije traja pet let. Komisija je sestavljena iz predstavnikov ministrstva, pristojnega za delo, ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, ministrstva, pristojnega za pravosodje, ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, iz predstavnikov nadzornih organov iz tega zakona, iz predstavnika delodajalcev in predstavnika delojemalcev.
(4) Predsednik ali predsednica in člani komisije opravljajo delo v komisiji kot del svojih rednih delovnih obveznosti.
(5) Komisija odloča, če so na seji navzoči najmanj predsednik ali predsednica ali njegov namestnik ali namestnica ter polovica članov komisije.
(6) Strokovno tehnična opravila za komisijo in postopke za imenovanje komisije opravlja ministrstvo, pristojno za delo.

V. KAZENSKE DOLOČBE
21. člen
(1) Z globo 8.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba in tuji pravni subjekt, ki je pravna oseba, če opravlja dejavnost, ki ni določena v njegovem temeljnem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane ali v temeljnem aktu določene dejavnosti (prva alineja 4. člena).
(2) Z globo 4.000 evrov se za prekršek kaznuje samozaposlena oseba in tuji pravni subjekt, ki je samozaposlena oseba, ki opravlja dejavnost in nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti (druga alineja 4. člena).
(3) Z globo 8.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samozaposlena oseba, ki opravlja dejavnost kljub prepovedi opravljanja dejavnosti (tretja alineja 4. člena).
(4)Z globo 8.000 evrov se za prekršek kaznuje tuji pravni subjekt, ki opravlja dejavnost ali opravlja poslovodstvo brez tržne navzočnosti v Republiki Sloveniji, brez registrirane podružnice in brez predpisanega dovoljenja ali ne opravlja storitvene dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu (četrta in peta alineja 4. člena).
(5) Z globo 2.000 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samozaposlene osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

(6) Z globo 2.000 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, ki opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali priglašen, kakor to določa ta ali drugi zakoni (šesta alineja 4. člena).

22. člen
(1) Z globo 6.000 evrov se kaznuje delodajalec, ki omogoči eni ali več osebam opravljanje dela na črno, za katere ve, da opravljajo delo na črno, ali če sklene pogodbo z drugo pravno osebo, samozaposleno osebo ali posameznikom, za katere ve, da opravljajo delo na črno (5. člen).
(2) Z globo 1.500 evrov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 1.000 evrov se kaznuje posameznik, ki omogoči eni ali več osebam opravljanje dela na črno, za katere ve, da opravljajo delo na črno, ali če sklene pogodbo z drugo pravno osebo, samozaposleno osebo ali posameznikom, za katere ve, da opravljajo delo na črno (5. člen).
23. člen

Z globo 15.000 evrov se kaznuje delodajalec, ki je omogočil delo in s posameznikom ni sklenil pogodbe o zaposlitvi in ga ni prijavil v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali s posameznikom ni sklenil pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo in ga ni zavaroval v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje (6. člen).
Z globo 15.000 evrov se kaznuje delodajalec, ki omogoči delo dijaka ali študenta brez ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela, ali če omogoči, da to napotnico uporabi za delo druga oseba (prva in tretja alineja prvega odstavka 6. člena)
Z globo 15.000 evrov se kaznuje delodajalec, ki ne potrdi napotnice za dejansko opravljeno delo dijaka ali študenta, ki opravlja delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela (četrta alineja prvega odstavka 6. člena).

(4) Z globo 3.000 evrov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba delodajalca, odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.

(5) Z globo 2.000 evrov se kaznuje posameznik, ki zaposli delavca, da zanj opravlja delo na črno (drugi odstavek 6. člena).
(6) Z globo 8.000 evrov se kaznuje delodajalec, ki ni izročil pisne pogodbe o zaposlitvi brezposelni osebi ali neaktivni osebi in ni poravnal- vseh obveznosti iz naslova delovnega razmerja za obdobje zaposlitve pred ugotovitvijo zaposlitve na črno, v roku treh dni po tem, ko pooblaščena oseba carinske uprave ugotovi zaposlitev na črno (tretji odstavek 6. člena).

Z globo 4.000 evrov se kaznuje delodajalec, ki v roku petih delovnih dni carinski upravi ne predloži dokazila, da je s posameznikom sklenil pisno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ter ne predloži dokazila o poravnavi vseh obveznosti iz naslova delovnega razmerja (peti odstavek 6. člena)

(8) Z globo 3.000 evrov se kaznuje za prekršek iz šestega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba delodajalca, odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.

(9) Z globo 1.000 evrov se kaznuje posameznik iz prvega odstavka 6. člena, ki je zaposlen na črno delodajalcu.
(10) Z globo 500 evrov se kaznuje posameznik, ki opravlja delo brez ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela, ali če omogoči, da to napotnico uporabi za delo druga oseba (tretja alineja prvega odstavka 6. člena).
24. člen
(1) Z globo 6.000 evrov se kaznuje pravna oseba, tuji pravni subjekt ali samozaposlena oseba, ki je naročila in objavila oglase ali pošiljala oglase, ki ponujajo ali oglašujejo delo na črno ali objavila potrebo po delavcu, katerega delo ni vezano na registrirano ali priglašeno dejavnost (7. člen).
(2) Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe ali tujega pravnega subjekta ali odgovorna oseba samozaposlene osebe ki je naročila in objavila oglase ali pošiljala oglase, ki ponujajo ali oglašujejo delo na črno ali objavila potrebo po delavcu, katerega delo ni vezano na registrirano ali priglašeno dejavnost (7. člen).
(3) Z globo 6.000 evrov se kaznuje za prekršek po 6. členu tega zakona tudi oglaševalska organizacija, ki objavi oglase kljub temu, da naročnik oglasa ne sporoči podatkov o svoji identiteti in ne poda izjave, da ima dejavnost, vsebino katere se nanaša na objavo oglasa, opredeljeno v temeljnem aktu oz. vpisano v register (7. člen).

Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek po 6. členu tega zakona tudi odgovorna oseba oglaševalske organizacije, ki objavi oglase kljub temu, da naročnik oglasa ne sporoči podatkov o svoji identiteti (7. člen).

Z globo 1.000 evrov se kaznuje posameznik, ki naroči in objavi oglas ali pošlje oglas, ki ponuja ali oglašuje delo na črno ali je objavil potrebo po delavcu za delo, ki ni vezano na registrirano ali priglašeno dejavnost (7. člen).

25. člen
Z globo 4.000 evrov se kaznuje delodajalec, ki v roku petih delovnih dni carinski upravi ne predloži dokaz, da je poravnal vse obveznosti iz prvega odstavka 9. člena zakona (drugi odstavek 9. člena).
26. člen

Tujcu se lahko za prekršek po tem zakonu poleg globe izreče tudi stranska sankcija izgona tujca iz države v trajanju od enega do petih let.

Organ, ki je tujcu izrekel stransko sankcijo izgona tujca iz države, mora podatke o izrečeni kazni sankciji posredovati ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.

27. člen
(hujši prekršek)
Če stori prekršek iz 21., 22., 23. in 24. člena tega zakona, katerega narava je posebno huda zaradi storilčevega naklepa in izvajanja ponavljajočih kršitev v obdobju krajšem od treh let od zadnje kršitve, se pravna oseba, tuji pravni subjekt, samozaposlena oseba ali posameznik kaznuje z globo v višini trikratne predpisane globe iz 21., 22., 23. ali 24. člena tega zakona.

28. člen

Ne glede na tretji odstavek 22. člena ter deveti in deseti odstavek 23. člena tega zakona se za prekršek ne kaznuje posameznik iz prve alineje 6. člena tega zakona in posameznik iz tretje in četrte alineje prvega odstavka 6. člena tega zakona ter posameznik iz 5. člena, če v času trajanja zaposlitve ali dela na črno še pred inšpekcijskim nadzorom prijavi pravno osebo, tuji pravni subjekt, samozaposleno osebo ali posameznika v zvezi s kršenjem določb 5. in 6. člena tega zakona.

V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
29. člen
Minister, pristojen za delo, izda podzakonska akta iz 16. in 17. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

30. člen

(1) Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 12/07 – uradno prečiščeno besedilo in 29/10).

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se določbe Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 12/07 – uradno prečiščeno besedilo in 29/10) uporabljajo do začetka uporabe tega zakona, razen 12.b člena.
(3) Določbe druge alineje prvega odstavka 6. člena tega zakona se začnejo uporabljati z dnem začetka uporabe zakona, ki ureja malo delo.

31. člen
(1) Z uveljavitvijo tega zakona prenehata veljati:

- Navodilo za opravljanje kratkotrajnega dela (Uradni list RS, št. 91/08) in

- Pravilnik o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, ter o postopku priglasitve teh del (Uradni list RS, št. 30/02).
(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se določbe Navodila za opravljanje kratkotrajnega dela (Uradni list RS, št. 91/08) in Pravilnika o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, ter o postopku priglasitve teh del (Uradni list RS, št. 30/02) uporabljajo do začetka uporabe tega zakona.

32. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne tri mesece po njegovi uveljavitvi.

III. OBRAZLOŽITEV k členom:
K 1. členu:
Prvi člen opredeljuje, kaj določa zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, in sicer v katerih primerih se opravljanje dejavnosti ali dela šteje kot delo na črno, v katerih primerih je zaposlovanje delavcev šteti za zaposlovanje na črno in druga nedovoljena dejanja, hkrati pa ureja izjeme zaposlovanja in dela na črno.
K 2. členu:
Člen določa, da se v zakon delno prenaša v pravni red Republike Slovenije Direktiva 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav in sicer v delu, ki se nanaša na zaposlovanje na črno.
K 3. členu:
V 3. členu zakona so posebej obrazloženi posamezni pojmi, uporabljeni v zakonu: pravna oseba, tuji pravni subjekt, samozaposlena oseba, posameznik, brezplačno delo, delodajalec, nezakonito prebivanje, podizvajalec, neaktivna oseba, plačilo nezakonito prebivajočega državljana tretje države, posebni izkoriščevalski delovni pogoji. Pojmi so usklajeni z drugimi področnimi zakoni in predpisi ter direktivami: Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o sodnem registru, Zakon o urejanju trga dela…
K 4. členu:

Za delo na črno se šteje opravljanje kakršne koli dejavnosti (pozitivna opredelitev), ki jo opravlja pravna oseba, samozaposlena oseba, tuji pravni subjekt ali posameznik, in ki ni vpisana v register ali ni vpisana v temeljni akt. Pri tem se izhaja iz obveznosti vsakršnega subjekta, ki želi opravljati kakršno koli dejavnost v skladu z našo zakonodajo, da to dejavnost registrira ali priglasi ter seveda na podlagi tega pridobi pravno subjektiviteto za nastopanje na trgu.

Prav tako se za delo na črno šteje opravljanje kakršne koli dejavnosti ali dela z namenom pridobivanja koristi ali ki ima takšno značilnost, če ga opravlja posameznik — domača ali tuja oseba, ki ni vpisan ali priglašen skladno z zakoni, ali pa nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju vseh pogojev za opravljanje dejavnosti ali dela.
K 5.členu:
Glede na to, da delo na črno ne more obstajati samo, torej je treba imeti tudi uporabnike tega dela, zakon uporabnika ali koristnika tega dela opredeljuje kot omogočanje dela na črno, kar seveda pomeni, da je hkrati tudi sokriv takšnega dejanja. Zakon torej jasno določa, da se šteje, da če pravna oseba, tuji pravni subjekt, samozaposlena oseba ali posameznik, omogočijo eni ali več osebam opravljanje dela na črno, navedeno za omogočanje dela na črno, prav tako pa tudi, če našteti sklenejo pogodbo ali ustni dogovor z drugo pravno osebo, samozaposleno osebo ali posameznikom, za katere vedo, da opravljajo delo na črno.
K 6.členu:
Člen opredeljuje, v katerih primerih se zaposlovanje šteje kot zaposlovanje na črno in posledice za delodajalca v primeru zaposlitve na črno brezposelnega posameznika ali neaktivnega posameznika.
Pri tem zakon opredeljuje delo posameznika, s katerim ni sklenjena pogodba o zaposlitvi in ni prijavljen oz. zavarovan v obvezno zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali s posameznikom ni sklenjena pogodba civilnega prava. Delo na črno je tudi takrat, ko upravičenec, ki opravlja malo delo, nima napotnice pooblaščene organizacije ali mu ni na napotnici potrjeno opravljeno delo. Kot posebnost se za delo na črno šteje, ko se zaposli tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev.
Delodajalec, ki ima na črno zaposleno brezposelno osebo ali neaktivno osebo mora takšnemu posamezniku izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v roku treh dni po tem, ko pooblaščena oseba carinske uprave ugotovi zaposlitev na črno, hkrati pa mora poravnati vse obveznosti iz naslova delovnega razmerja za obdobje celotne zaposlitve pred ugotovitvijo zaposlitve na črno, če ni bil v tem času prijavljen v obvezno zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi delovnega razmerja. Če delodajalec ali posameznik ne dokažeta, koliko časa je trajala zaposlitev, se šteje, da je bil posameznik nezakonito zaposlen tri mesece. S tem se sankcija za tovrstno kršitev povečuje, saj je bil do sedaj delodajalec dolžan posameznika zaposliti (pogodba o zaposlitvi, obvezna prijava,..) v roku 3 dni od ugotovljene kršitve brez sankcij za nazaj.
Za zagotovitev preverjanja izpolnitve obveznosti, ki nastanejo s prekrškom, je zagotovljeno z obveznostjo delodajalca, da v roku petih dni carinski upravi predloži dokaz, da je s posameznikom sklenil pisno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ter poravnal vse obveznosti iz naslova delovnega razmerja.
Za posameznikovo varnost sta pomembni tudi določili, da lahko posameznik v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti sklenitve delovnega razmerja zahteva sodno varstvo, hkrati pa so mu kriti stroški zdravljenja v primeru poškodbe pri delu ali poklicne bolezni .
K 7. členu:
Oglaševanje dela in zaposlovanja na črno se z zakonom prepoveduje in sankcionira.

Prepovedano je vsakršno oglaševanje dejavnosti ali storitve , katero pravna oseba, tuji pravni subjekt ali samozaposlena oseba nima vpisane v register ali v temeljnem aktu. Posebno obveznost pri izvrševanju tega člena imajo oglaševalske organizacije, ki ne smejo objavljati oglasov brez obveznih podatkov naročnika, naročnik objave oglasa pa prevzema svoj del odgovornosti z izjavo, da ima dejavnost, vsebina katere se nanaša na objavo oglasa, vpisano v temeljni akt oz. register .

K 8. členu:
Člen določa obveznost delodajalcev pred morebitno sklenitvijo delovnega razmerja od državljana tretje države. Člen ima pravno podlago v XIV. Poglavju »Prepoved nezakonitega zaposlovanja« Direktive 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav. Obveznost delodajalca je, da mora nujno pred sklenitvijo delovnega razmerja od državljana tretje države zahtevati predložitev dokazila o zakonitem prebivanju v RS.
K 9. členu:
Člen določa finančne obveznosti do državljanov tretjih držav delodajalcu, ki zaposlujejo državljane tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v Republiki Sloveniji.

Gre za zaščito državljanov tretjih držav oziroma preprečevanje finančnega izkoriščanja državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v Republiki Sloveniji. Tako je delodajalec dolžan takemu državljanu tretjih držav izplačati vsa morebitna še neporavnana plačila za opravljeno delo v višini najmanj minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela kot če bi bil zakonito zaposlen.

K 10.členu:
Člen določa solidarno odgovornost za izplačila, kar pomeni, da je za zaposlitev državljana tretjih držav , ki nezakonito prebiva v Republiki Sloveniji, odgovoren glavni izvajalec posla in vsi vmesni podizvajalci. S tem se preprečuje zloraba podizvajalca, kjer bi bil glavni izvajalec razbremenjen sankcij in obratno.
K 11. členu:
Z zakonom se posebej določajo dela, ki jih ne uvrščamo v sklop dela ali zaposlovanja na črno, in ki lahko imajo značilnosti opravljanja določene dejavnosti, vendar jih je zaradi posebnosti treba izvzeti.
K 12. členu:
Zakon posebej določa, kaj je mogoče šteti kot sosedsko pomoč, pri čemer se upoštevajo tudi določbe drugih zakonov, ki določajo takšno obliko dela, kakor na primer 19. člen Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93). Za sosedsko pomoč se šteje opravljanje dela med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila in brez druge materialne koristi in če dela ne opravi pravna oseba ali podjetnik, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno vezana na opravljeno delo, kakor tudi druge oblike sosedske pomoči, določene v zakonu. Opredelitev razdalje (določena bližina prebivanja) je zaradi različnih situacij in pojavov nemogoče opredeliti, prav tako dosedanje izkušnje nadzornih organov izvrševanje tega člena zakona niso izpostavljali kot problematične.
K 13. členu:
Člen posebej opredeljuje kot izjemo tudi delo v lastni režiji in določa pogoje za delo v lastni režiji.

Delo v lastni režiji je omejeno na premičnine in nepremičnine v lasti ali v najemu,v užitku, služnosti rabe ali stanovanja, prav tako lahko pri tem delu sodelujejo le osebe, s katerimi je lastnik v ravni ali stranski vrsti do drugega kolena. Glede na sedanje stanje v praksi člen zožuje možnosti dela v lastni režiji na raven sprejemljive dopustnosti.

K 14. členu:
Med izjeme, ki niso delo ali zaposlovanje na črno, zakon opredeljuje tudi nujno delo v primeru del za preprečitev nesreč ali odstranitev posledic naravnih in drugih nesreč.
K 15.členu:
Med izjeme zakon določa tudi humanitarno, karitativno, prostovoljsko delo.
K 16. členu:
Glede na to, da gre v mnogih primerih za posamezna delovna opravila, ki se opravljajo v manjšem obsegu, in ki imajo osnovne značilnosti osebnega dopolnilnega dela, kar pomeni, da fizična oseba sama osebno opravlja takšna dela, z zakonom takšen način izvzemamo iz dela na črno v omejenem obsegu, kakor je določeno v 12. členu zakona. V omenjenem členu zakona je nakazano, na katerih področjih je dovoljeno ta dela opravljati, podrobneje pa bodo dela določena v posebnem podzakonskem aktu. Predlagana rešitev pomeni, da bo lahko fizična oseba zakonito opravljala manjša dela, ki jih ni mogoče uvrstiti v sklop klasične pridobitne dejavnosti, ki je vezana na ustanovitev posebne pravne organizacijske oblike, določene v zakonu o gospodarskih družbah.
V zakonu je določeno, da morajo fizične osebe pred pričetkom opravljanja dela to priglasiti upravni enoti, ki na podlagi priglasitve vodi poseben seznam teh oseb. Način priglasitve in vodenje seznama bo določeno v posebnem podzakonskem aktu. Prihodki iz naslova osebnega dopolnilnega dela v koledarskem letu v seštevku ne smejo presegati 6.000 EUR.
V skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov zadnji odstavek člena določa zbirko osebnih podatkov, ki se vodi na podlagi priglasitve osebnega dopolnilnega dela, osebne podatke, ki se vodijo v zbirki, upravljavca zbirke ter namen obdelovanja osebnih podatkov v tej zbirki. Vsebina je prenesena iz dosedanjega Pravilnika o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo ter o postopku priglasitve teh del.
K 17. členu:
Zakon določa pogoje za opravljanje kratkotrajnega dela kot posebno obliko brezplačnega dela najožjih sorodnikov nosilca dejavnosti. Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikro družbi, zavodu ali pri samozaposleni osebi z najmanj enim in z največ 10 zaposlenimi, kadar jih opravlja:zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti samozaposlene osebe ali lastnika ali solastnika gospodarske družbe ali zasebnega zavoda, če prebiva na istem naslovu samozaposlene osebe, ali lastnika ali solastnika gospodarske družbe ali zavoda; starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti, če prebivajo na istem naslovu samozaposlene osebe, ali lastnika ali solastnika gospodarske družbe ali zasebnega zavoda, ali oseba, s katero je samozaposlena oseba ali lastnik ali solastnik gospodarske družbe ali zasebnega zavoda v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena.

Kratkotrajno delo se lahko v mikro družbi, zavodu ali pri samozaposleni osebi opravlja največ 40 ur mesečno.

Predlagana rešitev kratkotrajno delo omejuje tako po obsegu kot po pogojih, kdo lahko prijavi kratkotrajno delo. Do sedaj je lahko posameznih opravljal pri pravni osebi kratkotrajno delo v mesečnem obsegu 40 ur ne glede na to, ali je bil pri pravni osebi kdo redno zaposlen, sedaj je omejitev 40 ur vezana na mikro družbo, samozaposleno osebo oziroma zavod.
V skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov četrti odstavek člena določa zbirko osebnih podatkov, ki se vodi na podlagi priglasitve kratkotrajnega dela, osebne podatke, ki se vodijo v zbirki, upravljavca zbirke ter namen obdelovanja osebnih podatkov v tej zbirki. Vsebina je povzeta iz priloge dosedanjega Navodila za opravljanje kratkotrajnega dela.

K 18. členu:
Pristojnosti nadzora nad izvajanjem določb tega zakona in ugotavljanje kršitev je podeljeno več nadzornim organom, predvsem z namenom, da se ne posega na področje specialnih zakonov, ki urejajo področje dela posameznih nadzornih organov, ter da se zagotovi učinkovitejši nadzor. Nadzorni organi po zakonu so inšpektorat, pristojen za trg, inšpektorat, pristojen za delo, inšpektorat, pristojen za promet, uprava, pristojna za davke, uprava, pristojna za carino, inšpektorat, pristojen za zdravstvo, inšpektorat, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo, inšpektorat, pristojen za okolje in prostor, inšpektorat, pristojen za šolstvo in šport, inšpektorat, pristojen za notranje zadeve, policija in drugi inšpektorati.

Ključna novost je , da Carinska uprava RS deloma prevzema pristojnost nadzora nad zaposlovanjem na črno v skladu s 6. členom zakona (z izjemo 2. 3. in 4 alineje), hkrati pa bo carinska uprava pristojna za nadzor nad posamezniki, ki opravljajo dejavnost ali delo, in niso vpisani ali priglašeni, kakor to določa zakon.

Carinska uprava RS se bo najkasneje ob vstopu Hrvaške v EU srečala s presežkom kadrov, zato je potrebno razmišljati o razpoložljivih delovnih mestih, glede na dejstvo, da so drugi organi prav tako obremenjeni s številnimi nalogami in se srečujejo s pomanjkanjem kadrov. Podobno rešitev je sprejela Nemčija, ko je ob padcu notranjih meja, carinska služba v celoti prevzela prekrškovni in kazenski del nezakonitega zaposlovanja in dela na črno.

Carinska uprava RS ima že številne izkušnje na področju različnih kontrolnih funkcij – od najbolj preprostih, operativnih (kot npr. kontrola goriva ali vinjet), inšpekcijskih nadzorov, do zahtevnih carinskih preiskav na področju kaznivih dejanj davčne zatajitve in ponarejanja listin. Naloge, ki so jih v preteklosti prevzeli na novo (kontrola pogonskega goriva, vinjete, izvršbe), vse uspešno izvajajo. Imajo vse pogoje za izvedbo obsežnejših koordiniranih akcij, tako z vidika usposobljenega kadra, kot tudi potrebne opreme za zagotovitev varnosti zaposlenih (vozila, orožje, prisilna sredstva; vsa potrebna pooblastila, med drugim za ustavljanje vozil, pregled blaga, ipd. v skladu z Zakonom o carinski službi).

1 2 3 4 5