Prva obravnava

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenaša naslednja direktiva EU:

- Direktiva 2009/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav.

Pojmi
3. člen
V tem zakonu imajo navedeni pojmi naslednji pomen:

1. pravna oseba po tem zakonu je gospodarska družba, zadruga, zavod ali druga pravna oseba, ki opravlja registrirano dejavnost in ima sedež v Republiki Sloveniji, državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije;

• 
  nima statusa dijaka ali študenta,
  
• 
  ni upokojena,
  
• 
  ni prijavljena na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje kot brezposelna oseba,
  
• 
  ni zaposlena,
  
• 
  ni samozaposlena,
  
• 
  nima statusa kmeta,
  
• 
  ni edini družbenik zasebne družbe ali zavoda;
  
• 
  ni družbenik zasebne družbe ali zavoda, ki je v preteklem koledarskem letu iz naslova udeležbe v dobičku prejela znesek, ki presega povprečno višino minimalne plače v Republiki Sloveniji za to leto in ni vključena v obvezna socialna zavarovanja niti ni v nobenem pravnem razmerju, ki mu nalaga obveznost vključitve v ta zavarovanja;
  

8. brezplačno delo je delo, za katerega oseba, ki ga delo opravlja, ne more prejeti dohodka ali druge materialne koristi, ne glede na to, v kakšni obliki je ta dana;

12. posebno izkoriščevalski delovni pogoji so delovni pogoji, ki nastanejo zaradi diskriminacije , kjer obstaja očitno nesorazmerje v primerjavi s pogoji zaposlitve zakonito zaposlenih delavcev, ki vplivajo na zdravje in varnost delavcev in ki kršijo človekovo dostojanstvo;

13. tujec je vsakdo, ki nima državljanstva Republike Slovenije;

14. tretja država je vsaka država, ki ni članica Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali ni Švicarska konfederacija.

• 
  kadar pravna oseba ali tuji pravni subjekt, ki je pravna oseba, opravlja dejavnost, ki ni določena v temeljnem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje v temeljnem aktu določene dejavnosti,
  
• 
  kadar samozaposlena oseba opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register ali nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti,
  
• 
  kadar pravna oseba ali samozaposlena oseba opravlja dejavnost kljub prepovedi opravljanja dejavnosti,
  
• 
  kadar tuji pravni subjekt, opravlja storitve ali dejavnost ali opravlja poslovodstvo brez tržne navzočnosti v Republiki Sloveniji, brez registrirane podružnice ali brez predpisanega dovoljenja,
  
• 
  kadar pravni subjekt, ki ima sedež v državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije, ne opravlja storitvene dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu,
  
• 
  kadar posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali priglašen, kakor to določa ta ali drugi zakoni.
  

2. 
   Opravljanje dela na črno iz prejšnjega odstavka je prepovedano.
   

• 
  omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi in ga ni prijavil v obvezno zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali s posameznikom ni sklenil pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo in ga ni zavaroval v skladu z zakoni, ki urejajo zavarovanje za socialno varnost,
  
• 
  za upravičenca, ki opravlja malo delo, nima ustrezne napotnice pooblaščene organizacije, kakor je določeno z zakonom, ki ureja malo delo, in upravičenca ni prijavil v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
  
• 
  omogoči delo dijaka ali študenta brez ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela, ali če omogoči, da to napotnico uporabi za delo druga oseba,
  
• 
  ne potrdi napotnice za dejansko opravljeno delo dijaka ali študenta, ki opravlja delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela.
  

(2) Za zaposlovanje na črno se šteje tudi, kadar posameznik omogoči osebi, da zanj opravlja delo na črno.

2. 
   Za zaposlovanje na črno se šteje tudi zaposlitev državljana tretje države, ki nezakonito prebiva v Republiki Sloveniji. Nezakonito zaposleni državljan tretje države lahko kadarkoli pri pristojnih nadzornih organih vloži pritožbo zoper delodajalca zaradi nezakonite zaposlitve.
   

2. 
   Če je v primeru iz prve alineje prvega odstavka tega člena na črno zaposlena brezposelna oseba ali neaktivna oseba, se šteje, da ima sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delodajalec mora takšnemu posamezniku izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v roku treh dni po tem, ko pooblaščena oseba carinske uprave ugotovi zaposlitev na črno, hkrati pa mora poravnati vse obveznosti iz naslova delovnega razmerja za obdobje celotne zaposlitve pred ugotovitvijo zaposlitve na črno, če ni bil v tem času prijavljen v obvezno zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi delovnega razmerja. Pooblaščena oseba carinske uprave mora o svoji odločitvi seznaniti posameznika.
   

2. 
   V primeru iz prejšnjega odstavka mora delodajalec, v roku petih delovnih dni, Carinski upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: carinska uprava) predložiti dokazilo, da je s posameznikom sklenil pisno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ter poravnal vse obveznosti iz naslova delovnega razmerja.
   

2. 
   Če delodajalec ali posameznik iz četrtega odstavka tega člena ne dokažeta, koliko časa je trajala
   

2. 
   Zaradi delodajalčevega neizpolnjevanja obveznosti iz četrtega odstavka tega člena lahko
   

2. 
   V primeru poškodbe pri delu ali poklicne bolezni stroške zdravljenja krije delodajalec, ki je na črno zaposleni osebi ali neaktivni osebi omogočila zaposlitev na črno.
   

(9) Zaposlovanje na črno je prepovedano.

• 
  pravna oseba, tuji pravni subjekt, samozaposlena oseba ali posameznik ponuja ali oglašuje delo na črno po določbah tretjega člena tega zakona,
  
• 
  delodajalec objavi potrebo po delavcu za delo, ki ni vezano na registrirano ali priglašeno dejavnost.
  

(2) Naročnik oglasa mora ob naročilu oglasa navesti podatke o svoji identiteti: firmo in sedež firme ter ime in priimek odgovorne osebe ali ime in priimek naročnika ter njegovo stalno prebivališče ter izjavo, da ima dejavnost, vsebina katere se nanaša na objavo oglasa, opredeljeno v temeljnem aktu oziroma vpisano v register.

Delodajalec je dolžan pred sklenitvijo delovnega razmerja od državljana tretje države zahtevati, da mu predloži dokazilo o zakonitem prebivanju v Republiki Sloveniji. Kopijo dokazila o zakonitem prebivanju je dolžan hraniti ves čas zaposlitve državljana tretje države pri njem.

1. 
   Delodajalec, ki zaposli državljana tretje države, ki nezakonito prebiva v Republiki Sloveniji, je državljanu tretje države dolžan plačati vsa morebitna še neporavnane obveznosti za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela, kot če bi bil tujec zakonito zaposlen.
   

2. 
   V primeru iz prejšnjega odstavka mora delodajalec v roku petih delovnih dni carinski upravi predložiti dokazilo, da je poravnal vse obveznosti iz prejšnjega odstavka.
   

3. 
   V primeru, da državljan tretje države iz prvega odstavka tega člena ni prejel vseh plačil za opravljeno delo, lahko neporavnane obveznosti iz prvega odstavka uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim in socialnim sodiščem.
   

4. 
   Če delodajalec ali državljan tretje države iz prvega odstavka tega člena ne dokažeta, koliko časa je trajala zaposlitev, se šteje, da je bil državljan tretje države nezakonito zaposlen tri mesece.
   

Če je delodajalec, ki je zaposlil državljana tretje države, ki nezakonito prebiva v Republiki Sloveniji, podizvajalec, so za obveznosti iz prvega odstavka prejšnjega člena solidarno odgovorni glavni izvajalec in vsi podizvajalci.

• 
  sosedska pomoč,
  
• 
  delo v lastni režiji,
  
• 
  nujno delo,
  
• 
  humanitarno, karitativno, prostovoljsko delo po tem zakonu in po drugih predpisih,
  
• 
  osebno dopolnilno delo.
  

(2) Ne glede na določbe 6. člena tega zakona se za zaposlovanje na črno ne štejejo:

• 
  kratkotrajno delo,
  
• 
  nujno delo ter humanitarno, karitativno, prostovoljsko delo po tem zakonu in po drugih predpisih.
  

• 
  opravljanje dela, vezano na dejavnost pravne osebe ali samozaposlene osebe,
  
• 
  opravljanje dela na nepremičninah in premičninah fizične ali pravne osebe, ki te uporablja za opravljanje dejavnosti.
  

1. 
   Za humanitarno in karitativno delo se šteje brezplačno opravljanje dela za organizacije, ki pridobijo status humanitarne ali karitativne organizacije.
   
2. 
   Za prostovoljsko delo se šteje opravljanje dela v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo.
   

7. 
   Upravna enota vpiše posameznika, ki želi opravljati osebno dopolnilno delo v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, v roku največ 8 dni po prejemu popolne priglasitve in mu o tem v nadaljnjem roku 8 dni izda potrdilo.
   
8. 
   Seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo, vsebuje naslednje podatke:
   

– ime in priimek ter naslov posameznika,

– EMŠO in davčna številka,

– dela, ki se opravljajo kot osebno dopolnilno delo,

– datum vpisa, sprememb vpisa in izbrisa iz seznama zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno

delo.

7. 
   Davčna uprava Republike Slovenije vodi evidenco o doseženem dohodku iz naslova osebnega dopolnilnega dela.
   

7. 
   Minister, pristojen za delo, podrobneje predpiše dela, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo in način priglasitve teh del upravni enoti.
   

• 
  zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti samozaposlene osebe ali lastnika ali solastnika gospodarske družbe ali zavoda, če prebiva na istem naslovu samozaposlene osebe, ali lastnika ali solastnika gospodarske družbe ali zavoda,
  
• 
  starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v istospolni skupnosti, če prebivajo na istem naslovu samozaposlene osebe ali lastnika ali solastnika gospodarske družbe ali zavoda, ali
  
• 
  oseba, s katero je samozaposlena oseba ali lastnik ali solastnik gospodarske družbe ali zavoda v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena.
  

(2) Delo iz prejšnjega odstavka se lahko opravlja največ 40 ur mesečno.

– zaporedno številko vpisa,

– firma delodajalca ter sedež prijavitelja,

• 
  matična in davčna številka prijavitelja
  
• 
  ime in priimek lastnika oz. solastnika prijavitelja, datum in kraj rojstva, naslov bivališča,
  
• 
  število zaposlenih pri delodajalcu
  
• 
  ime in priimek osebe, ki bo delo opravljala, datum rojstva, EMŠO, naslov sorodstveno razmerje,
  
• 
  kraj in čas opravljanja kratkotrajnega dela.
  

(5) Prijavitelj kratkotrajnega dela (delodajalec) je dolžan osebo, ki opravlja kratkotrajno delo, pred začetkom opravljanja dela prijaviti v zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni skladno s predpisi o zdravstvenem zavarovanju.

6. 
   Minister, pristojen za delo, podrobneje predpiše način prijave in opravljanja kratkotrajnega dela.
   

• 
  inšpektorat, pristojen za trg, nadzoruje, odkriva ter vodi postopek in odloča o prekršku za kršitve določb 4. člena tega zakona, razen šeste alineje prvega odstavka 4. člena in 5. člena tega zakona ter prve alineje prvega odstavka in drugega, tretjega in četrtega odstavka 7. člena tega zakona v delu, ki se nanaša na pravne osebe in na samozaposlene osebe;
  
• 
  inšpektorat, pristojen za delo, nadzoruje, odkriva ter vodi postopek in odloča o prekršku za kršitve določb druge, tretje in četrte alineje 6. člena ter druge alineje prvega odstavka 7. člena tega zakona;
  
• 
  inšpektorat, pristojen za promet, nadzoruje, odkriva ter vodi postopek in odloča o prekršku za kršitve določb tega zakona, razen določb 6. člena tega zakona ter druge alineje prvega odstavka 7. člena tega zakona;
  
• 
  Davčna uprava Republike Slovenije nadzoruje, odkriva ter vodi postopek in odloča o prekršku za kršitve določb 4. člena tega zakona, razen šeste alineje prvega odstavka.;
  
• 
  carinska uprava nadzoruje, odkriva ter vodi postopek in odloča o prekršku za kršitve določb šeste alineje prvega odstavka 4. člena tega zakona, 5. člena tega zakona v delu, ki se nanaša na posameznike, 6. člena tega zakona, razen druge in tretje alineje prvega odstavka, ter 7. člena tega zakona, razen druge alineje prvega odstavka, v delu, ki se nanaša na posameznike.
  

(2) Izvajanje določb ter ugotavljanje kršitev iz prvih petih alinej prvega odstavka 4. člena tega zakona izvajajo v okviru svojih stvarnih pristojnosti tudi inšpektorat, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo, inšpektorat, pristojen za okolje in prostor, inšpektorat, pristojen za zdravje, inšpektorat, pristojen za šolstvo in šport, inšpektorat, pristojen za notranje zadeve in drugi inšpektorati.

4. 
   Predmeti, s katerimi je bilo opravljeno delo na črno ali izdelki, ki so nastali s kršitvijo 4. člena tega zakona, se smejo odvzeti. Glede odvzema predmetov nadzorni organi ravnajo v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
   

4. 
   Premoženjska korist, pridobljena s kršitvijo 4. člena tega zakona, se odvzame. Glede odvzema premoženjske koristi nadzorni organi ravnajo v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
   

(6) Vsak nadzorni organ iz tega zakona ima pravico do neposrednega dostopa do podatkov zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki se nanašajo na pravno osebo, tuje pravne subjekte, samozaposleno osebo in posameznikom in ki jih potrebuje za izvajanje nadzora nad delom na črno in zaposlovanjem na črno.