Ana səhifə

O emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja


Yüklə 0.52 Mb.
səhifə3/3
tarix27.06.2016
ölçüsü0.52 Mb.
1   2   3
)
(1) Če je zaradi emisije snovi največji masni pretok celotnega prahu iz naprave večji od 1.000 g/h in enak ali manjši od 3.000 g/h, mora upravljavec naprave zagotoviti, da je naprava na vseh njenih pomembnih izpustih opremljena z merilnimi napravami za trajno merjenje in prikazovanje pravilnega delovanja obratovanja naprav za čiščenje odpadnih plinov.
(2) Če je zaradi emisije snovi največji masni pretok celotnega prahu iz naprave večji od 3.000 g/h, mora upravljavec naprave zagotoviti, da je naprava na vseh njenih pomembnih izpustih opremljena z merilnimi napravami za trajno merjenje in prikazovanje koncentracije celotnega prahu.
(3) Če so zaradi emisije snovi iz naprave v masnem pretoku celotnega prahu anorganski delci ali snovi iz I. nevarnostne skupine organskih snovi ali rakotvorne snovi, mora upravljavec naprave zagotoviti, da je naprava na vseh njenih pomembnih izpustih opremljena z merilnimi napravami za trajno merjenje in prikazovanje koncentracije celotnega prahu, če je največji masni pretok celotnega prahu iz naprave več kakor petkrat večji od enega od mejnih masnih pretokov, ki so določeni za anorganske delce, snovi iz I. nevarnostne skupine organskih snovi in rakotvorne snovi.
(4) Upravljavec naprave mora zagotoviti, da je naprava na vseh njenih pomembnih izpustih opremljena z merilnimi napravami za trajno merjenje in prikazovanje koncentracije posamezne anorganske snovi v plinastem stanju, če največji masni pretok iz naprave te anorganske snovi v plinastem stanju presega naslednje vrednosti:

– 30.000 g/h za žveplov dioksid,

– 30.000 g/h za dušikov monoksid in dušikov dioksid, izražen kot dušikov dioksid,

– 5.000 g/h za ogljikov monoksid, če gre zgorevanje goriv,

– 100.000 g/h za ogljikov monoksid, če ne gre za zgorevanje goriv,

– 300 g/h za fluor in njegove plinaste anorganske spojine, izražene kot fluorovodik (HF),

– 1.500 g/h za plinaste anorganske spojine klora, izražene kot klorovodik (HCl),

– 300 g/h za klor,

– 300 g/h za vodikov sulfid.
(5) Če se v odpadnih plinih trajno meri koncentracija žveplovega dioksida, mora upravljavec naprave zagotoviti, da se ugotovi koncentracija žveplovega trioksida med kalibracijo merilnika, njeno vrednost pa se vključi v izračune rezultatov meritev.
(6) Če je iz rezultatov meritev koncentracij dušikovega dioksida razvidno, da je njegov delež v emisiji dušikovega monoksida manj kakor 10 odstotkov, se trajno merjenje dušikovega dioksida lahko opusti, njegov delež pa se samo izračunava.
(7) Upravljavec naprave mora zagotoviti, da je naprava na vseh njenih pomembnih izpustih opremljena z merilnimi napravami za trajno merjenje in prikazovanje koncentracije celotnega organskega ogljika, če največji masni pretok organskih snovi iz naprave presega naslednje vrednosti, izražene kot celotni organski ogljik:

– 1.000 g/h za snovi iz I. nevarnostne skupine organskih snovi in

– 2.500 g/h za celotne organske snovi, razen če je s posebnim predpisom, ki ureja emisijo snovi iz naprave, drugače določeno.
(8) Upravljavec naprave mora zagotoviti, da je naprava na vseh njenih pomembnih izpustih opremljena z merilnimi napravami za trajno merjenje in prikazovanje koncentracije živega srebra in njegovih spojin, izraženih kot Hg, če največji masni pretok živega srebra in njegovih spojin iz naprave presega 2,5 g/h, razen če je koncentracija živega srebra in njegovih spojin v odpadnih plinih manjša od 20 odstotkov mejne koncentracije, določene za te anorganske delce.
(9) Upravljavec naprave mora zagotoviti, da je naprava na vseh njenih pomembnih izpustih opremljena z merilnimi napravami za trajno merjenje in prikazovanje koncentracije snovi iz I. in II. nevarnostne skupine organskih snovi ali rakotvornih snovi, če je največji masni pretok vsote teh snovi iz naprave več kakor petkrat večji od enega od mejnih masnih pretokov teh snovi in če je za tako merjenje upravljavcu naprave merilna oprema na trgu dosegljiva.
(10) Pomemben izpust naprave je izpust, na katerem največji masni pretok snovi presega vrednosti iz drugega, tretjega, četrtega, sedmega, osmega in devetega odstavka tega člena, razen če se izpust uporablja vsako leto manj kakor 500 ur. Za pomembne izpuste se štejejo tudi vsi izpusti naprave, katerih vsota masnih pretokov je 90 odstotkov največjega masnega pretoka naprave.
(11) Če obratovanje naprave ne zagotavlja predvidljivega masnega pretoka snovi iz naprave ali če je pri obratovanju naprav za čiščenje odpadnih plinov možno predvideti motnje, lahko ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju določi izvajanje trajnih meritev, čeprav največji masni pretok snovi iz naprave ne dosega vrednosti, pri katerih je treba na podlagi določb iz prejšnjih odstavkov tega člena zagotoviti izvajanje trajnih meritev.
(12) Naprave, pri katerih je treba zagotavljati trajno merjenje koncentracije snovi, morajo biti opremljene s pripravami za merjenje in vrednotenje, ki trajno merijo in beležijo obratovalne parametre, ki so potrebni za vrednotenje trajnih meritev, kot so temperatura odpadnih plinov, prostorninski pretok odpadnih plinov, vsebnost vlage, tlak ali vsebnost kisika.

41. člen


(odstopanje od programa obratovalnega monitoringa)
(1) Ministrstvo lahko na podlagi vloge upravljavca naprave za okoljevarstveno dovoljenje ali njegovo spremembo odobri opustitev ali spremembo načina izvajanja meritev za posamezno snov v odpadnih plinih, če se spremenijo pogoji, ki so s to uredbo določeni za njihovo izvajanje.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati poročilo o meritvah emisije snovi in mnenje izvajalca monitoringa, iz katerega je razvidno, da je zahtevana sprememba programa obratovalnega monitoringa upravičena.
(3) Ministrstvo lahko upravljavcu naprave v okoljevarstvenem dovoljenju določi za napravo spremembo programa obratovalnega monitoringa, če na podlagi poročil o obratovalnem monitoringu ali podatkov o tehnološkem procesu ugotovi, da so se spremenili pogoji za izvajanje občasnih ali trajnih meritev
(4) Za spremembo načina izvajanja meritev iz prvega odstavka tega člena se šteje tudi:

– omejitev trajnih meritev na eno samo vodilno snov v odpadnih plinih, če so onesnaževala zraka v odpadnem plinu v nespremenljivem medsebojnem razmerju,

– opustitev trajnih meritev za posamezne snovi v odpadnih plinih, če je mogoče z drugimi preizkusi, npr. s trajnim preverjanjem učinkovitosti naprav za preprečevanje in zmanjševanje emisije, kot je merjenje temperature kurišča pri termičnem naknadnem zgorevanju namesto meritev masne koncentracije organskih snovi, ali merjenje tlačne razlike pri filtrskih izločevalnikih namesto meritve masne koncentracije delcev v odpadnih plinih, preverjanjem sestave goriv ali vhodnih surovin ali procesnih pogojev, z zadostno zanesljivostjo ugotoviti doseganje mejnih vrednosti emisije snovi,

– opustitev trajnih meritev obratovalnih parametrov, če ti parametri v skladu z izkušnjami le malo nihajo, so za oceno emisije snovi nepomembni ali če jih je mogoče z zadostno zanesljivostjo določiti na kak drug način,

– opustitev občasnih meritev za posamezno snov v odpadnih plinih, če za posamezne izpuste naprave iz rezultatov drugih preskusov, kot je ugotavljanje učinkovitosti naprav za preprečevanje in zmanjševanje emisije snovi, merjenje sestave goriv ali vhodnih surovin ali pogojev, pri katerih poteka proces v napravi, izhaja, da mejne vrednosti emisije snovi niso presežene,

– opustitev občasnih meritev za posamezno snov v odpadnih plinih, če se merjenje te snovi v odpadnih plinih izvaja kot trajna meritev.

IX. NAPRAVA ZA ČIŠČENJE ODPADNIH PLINOV
42. člen

(poslovnik za naprave za čiščenje odpadnih plinov)


(1) Če se odpadni plini iz naprave obdelujejo v napravi za čiščenje odpadnih plinov, mora upravljavec naprave zagotoviti, da naprava za čiščenje odpadnih plinov obratuje v skladu s poslovnikom.
(2) Poslovnik iz prejšnjega odstavka mora obsegati:

1. podatke o upravljavcu naprave,

2. podatke o izvoru odpadnih plinov, ki se na napravi čistijo,

3. podatke pri ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri čiščenju odpadnih plinov,

4. podatke o delovanju naprave za čiščenje odpadnih plinov:

– opis tehnike čiščenja z navedbo kemikalij, ki se uporabljajo pri čiščenju,

– opis vrste in lastnosti posameznih delov naprave in njihovega delovanja ter

– učinek čiščenja, predviden po projektu,

5. navodila za obratovanje in vzdrževanje naprave za čiščenje odpadnih plinov,

6. navodila za nadzor nad delovanjem naprave za čiščenje odpadnih plinov ter merjenje in vrednotenje pravilnega delovanja naprave za čiščenje odpadnih plinov,

7. navodila za ukrepe, s katerimi se ob nepravilnem delovanju vzpostavijo pravilni tehnološki pogoji čiščenja,

8. navodila za vodenje in shranjevanje obratovalnega dnevnika,

9. podatke o delovnih mestih, potrebnih za obratovanje naprave in vodenje obratovalnega dnevnika,

10. ime in naslov osebe, odgovorne za obratovanje in vzdrževanje naprave za čiščenje odpadnih plinov.


(3) Poslovnik iz prvega odstavka tega člena mora imeti naslednje priloge:

1. projekt izvedenih del naprave za čiščenje odpadnih plinov, na podlagi katerega je izdano uporabno dovoljenje,

2. projekt za obratovanje in vzdrževanje naprave za čiščenje odpadnih plinov,

3. pregledno stanje sistema čiščenja odpadnih plinov z označbo merilnih mest, kjer je treba zagotavljati meritve v okviru obratovalnega monitoringa emisije snovi,

4. kalibracijske certifikate za merilne naprave za izvajanje trajnih meritev,

5. kopijo okoljevarstvenega dovoljenja.

43. člen

(obratovalni dnevnik naprave za čiščenje odpadnih plinov)


(1) Upravljavec naprave za čiščenje odpadnih plinov mora ne glede na velikost naprave zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika.
(2) V obratovalni dnevnik iz prejšnjega odstavka se dnevno vpisujejo vsa opravljena dela pri obratovanju in vzdrževanju naprave za čiščenje odpadnih plinov, rezultati merjenja delovanja tehnologije čiščenja in vsi izredni dogodki, ki nastanejo med obratovanjem zaradi drugačne sestave odpadnih plinov, okvar ali drugih prekinitev obratovanja naprave in njihov čas trajanja.
(3) Za vodenje obratovalnega dnevnika skrbi oseba, odgovorna za obratovanje in vzdrževanje naprave za čiščenje odpadnih plinov.
(4) Obratovalni dnevnik je treba voditi v obliki vezane knjige z oštevilčenimi stranmi.
(5) Obratovalni dnevnik iz prejšnjega odstavka lahko nadomesti računalniško vodena evidenca opravljenih del pri obratovanju in vzdrževanju naprave za čiščenje odpadnih plinov, če je način vodenja in oblika te računalniško vodene evidence določena v okoljevarstvenem dovoljenju.

X. IZMENJAVA INFORMACIJ


44. člen

(izmenjava informacij)


(1) V skladu s predpisi, ki urejajo poslovno tajnost, si ministrstvo z upravnimi organi drugih držav članic Evropske Unije (v nadaljnjem besedilu: EU), pristojnim za kakovost zunanjega zraka, in Komisijo EU izmenjuje informacije o izkušnjah in znanju, povezanih z ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje onesnaževanja zunanjega zraka, kakor tudi o tehničnih postopkih in opremi ter o mejnih koncentracij snovi v zunanjem zraku in mejnih vrednostih emisije snovi.
(2) Pri izmenjavi informacij iz prejšnjega odstavka ministrstvo zagotovi upravnim organom drugih držav članic EU, pristojnim za kakovost zunanjega zraka, enak obseg in kakovost informacij, kakor so na voljo državljanom Republike Slovenije.
XI. POSEGI V PROSTOR
45. člen

(pridobitev gradbenega dovoljenja za novo napravo ali spremembo naprave)


(1) Če je treba zaradi obratovanja naprave ali večje spremembe v njenem obratovanju zgraditi gradbeni inženirski objekt ali stavbo, ki je naprava po tej uredbi, in je v skladu s to uredbo za njeno obratovanje ali za njeno spremembo treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, ga je treba pridobiti pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.
(2) Če je treba zaradi obratovanja naprave ali večje spremembe v njenem obratovanju zgraditi gradbeni inženirski objekt ali stavbo, ki je naprava po tej uredbi, in je za njeno obratovanje ali za njeno spremembo potrebna presoja vplivov na okolje v skladu s predpisom, ki ureja vrste posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.
(3) Če za obratovanje naprave ali za njeno spremembo po tej uredbi ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja in zaradi posega v okolje zaradi gradnje naprave ali njene spremembe ni treba pridobiti okoljevarstvenega soglasja, je treba pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti strokovno oceno vplivov emisije snovi v zrak iz naprave.
(4) Iz strokovne ocene vplivov emisije snovi v zrak iz naprave morajo biti razvidni:

– firma in sedež upravljavca naprave,

– kraj naprave,

– vrsta naprave,

– uvrstitev naprave v eno od skupin iz seznama naprav iz priloge 4 k tej uredbi,

– opis tehnološkega procesa v napravi, ki vpliva na emisijo snovi,

opis spremembe naprave, če gre za gradnjo zaradi spremembe naprave,

– mejne vrednosti za emisijo snovi, ki jih je treba upoštevati pri obratovanju naprave,

– obseg prvih meritev emisije v zrak, če so za napravo predpisane,

– poudarki, ki jih je treba v zvezi z emisijo snovi upoštevati pri poročilu o izvedenih prvih meritvah,

– obseg obratovalnega monitoringa emisije snovi.
(5) Strokovno oceno vplivov emisije snovi v zrak iz naprave lahko izdela samo pravna ali fizična oseba, ki v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, pridobila pooblastilo za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa, ali osebe, ki je v skladu z zakonom imenovana za izvedenca za okolje za vplive na okolje zaradi emisije snovi v zrak.
(6) Strokovno oceno vplivov emisije snovi v zrak iz naprave je treba izdelati na obrazcu, ki ga objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh.
(7) Izdelovalec strokovne ocene vplivov emisije snovi v zrak iz naprave mora strokovno oceno, ki jo je predal investitorju zaradi namena pridobitve gradbenega dovoljenja, poslati ministrstvu v elektronski obliki.
(8) O strokovnih ocenah vplivov emisije snovi v zrak iz prejšnjega odstavka ministrstvo vodi evidenco.

XII NADZOR


46. člen

(inšpekcijski nadzor)


Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpekcija, pristojna za varstvo okolja.

47. člen


(prekrški)
(1) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec naprave, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju z določbami 5., 6., 33., 34., 35., 36., 37., 38., 39., 40., 42., 43. in 49. člena te uredbe.
(2) Z globo od 40 eurov do 1.200 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec naprave, ki je fizična oseba, če upravlja objekte za vzrejo živali v nasprotju z določbami 5. in 6. člena te uredbe.
(3) Z globo od 1.200 eurov do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca naprave.

XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE


48. člen

(začetek uporabe nekaterih določb te uredbe)


(1) Določbe 20. člena te uredbe v zvezi z ugotavljanjem čezmerne obremenitve okolja zaradi emisije snovi se začnejo uporabljati 1. januarja 2008.
(2) Določbe 39. člena te uredbe v zvezi z izvajanjem občasnih meritev se začnejo uporabljati 1. januarja 2008, pri čemer je treba za obstoječe naprave izvesti prvič meritve v letu 2008, če se izvajajo vsako leto, v letu 2009, če se izvajajo vsako tretje leto, in v letu 2010, če se izvajajo vsako peto leto. Do 1. januarja 2008 se v zvezi z izvajanjem občasnih meritev uporabljajo določbe Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94, 68/96, 109/01 in 41/04-ZVO-1).
(3) Določbe 40. člena te uredbe v zvezi z izvajanjem trajnih meritev se začnejo uporabljati 1. januarja 2008.

(4) Do izdaje predpisa, ki ureja emisije snovi, ki povzročajo vonjave, se določbe te uredbe v zvezi z emisijo snovi, ki povzročajo vonjave, in v zvezi s kakovostjo zunanjega zraka ne uporabljajo za naprave, ki se uvrščajo v eno od skupin naprav, ki so v preglednici iz priloge 4 te uredbe označene s številkami od 7.1 do 7.29, od 8.5 do 8.7 in 8.13.


(5) Do izdaje predpisa, ki ureja emisije snovi iz območja za pridobivanje mineralnih surovin, se določbe te uredbe v zvezi s pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja in v zvezi s kakovostjo zunanjega zraka ne uporabljajo za naprave, ki se uvrščajo v skupini naprav, ki sta v preglednici iz priloge 4 te uredbe označeni s številkami 2.1 in 2.2.
(6) Do rokov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se za ugotavljanje čezmerne obremenitve okolja zaradi emisije snovi uporabljajo določbe 9. člena in za izvajanje trajnih meritev določbe 14. člena Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94, 68/96, 109/01 in 41/04-ZVO-1).

49. člen


(prilagoditev obstoječih naprav)
(1) Upravljavec obstoječe naprave, za katero pogoje v zvezi z emisijo snovi določa predpis, ki ureja mejne vrednosti emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila, ali predpis, ki ureja mejne vrednosti emisije halogeniranih hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila, mora najpozneje do 31. oktobra 2007 pridobiti za obratovanje naprave okoljevarstveno dovoljenje, pri čemer se za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obstoječo napravo upoštevajo zahteve iz teh dveh predpisov.
(2) Upravljavec obstoječe naprave mora za napravo, za katero je treba v skladu s to uredbo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje:

  1. najpozneje do 31. decembra 2008 predložiti ministrstvu:

– predlog območja vrednotenja in

– predlog merilnih mest za ocenjevanje obremenitve;



  1. najpozneje do 31. julija 2009 predložiti ministrstvu predlog programa ocenjevanja celotne obremenitve, katerega skladnost z določbami te uredbe potrdi ministrstvo z upravno odločbo;

  2. najpozneje do 31. decembra 2009 zagotoviti izvajanje ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje emisije snovi iz 33., 34., 35. in 36. člena te uredbe;

  3. najpozneje do 31. decembra 2010 prilagoditi obratovanje naprave v zvezi z mejnimi vrednostmi zahtevam, določenim s to uredbo za nove naprave;

  4. najpozneje do 31. julija 2011 predložiti ministrstvu:

– oceno celotne obremenitve vključno z obrazložitvijo izračuna rezultatov ocene celotne obremenitve,

– oceno dodatne obremenitve vključno z obrazložitvijo izračuna rezultatov ocene obremenitve;



  1. najpozneje do 31. decembra 2011 pridobiti za obratovanje naprave okoljevarstveno dovoljenje, pri čemer se za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obstoječo napravo uporabljajo določbe te uredbe, ki se nanašajo

na podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora upravljavec obstoječe naprave zagotoviti prilagoditev obratovanja obstoječe naprave v zvezi z mejnimi vrednostmi emisije snovi določbam te uredbe in za obratovanje celotne obstoječe naprave pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, če nastane zaradi posegov v napravo po uveljavitvi te uredbe na napravi večja sprememba.
(4) Upravljavec obstoječe naprave iz 35. člena te uredbe mora najpozneje do 31. decembra 2007 vzpostaviti evidenco vseh črpalk, sistemov za komprimiranje, tesnil, prirobničnih spojev in zapornih elementov ter v tej evidenci beležiti redna vzdrževalna dela do zamenjave teh sklopov obstoječe naprave z najboljšimi referenčnimi razpoložljivimi tehnikami.
(5) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena pri obstoječih napravah ni treba zagotoviti izpolnjevanja določb te uredbe o višini odvodnika, če so izpolnjene zahteve te uredbe glede kakovosti zunanjega zraka.
(6) Do prilagoditve obstoječih naprav v skladu s 4. točko drugega odstavka tega člena se za mejne vrednosti emisije snovi za obstoječe naprave uporabljajo določbe 3., 4., 5., 6., 7., 17., 18., 19., 20., 21. in 22. člena in priloge Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94, 68/96, 109/01 in 41/04-ZVO-1).

50. člen


(prilagoditev v zvezi z izvajanjem drugih upravnih postopkov)
(1) V postopku za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, ki ga morajo upravljavci obstoječih naprav pridobiti v skladu s predpisom, ki ureja obratovanje naprav, ki se uvrščajo med naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, se morajo v zvezi z emisijo snovi upoštevati zahteve in pogoji te uredbe, pri čemer se do roka iz 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena v postopku izdaje tega okoljevarstvenega dovoljenja zahteve te uredbe v zvezi s kakovostjo zunanjega zraka zaradi emisije snovi iz naprave ne upoštevajo.
(2) V postopkih izdaje okoljevarstvenih dovoljenj za nove naprave in v postopkih izdaje okoljevarstvenih dovoljenj pri večjih spremembah obstoječih naprav, začetih do 31. decembra 2007, se zahteve te uredbe v zvezi s kakovostjo zunanjega zraka zaradi emisije snovi iz naprave ne upoštevajo.

51. člen


(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe prenehata veljati Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94, 68/96, 109/01 in 41/04 –ZVO-1) in Uredba o emisiji snovi v zrak iz lakirnic (Uradni list RS, št. 73/94 in 41/04 –ZVO-1).

 
52. člen

(začetek veljavnosti)
 Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 00719-15/2007/6

Ljubljana, dne 29. marca 2007.

EVA 2006-2511-0041


Vlada Republike Slovenije

Janez Janša



P R E D S E D N I K

1   2   3


Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©atelim.com 2016
rəhbərliyinə müraciət