Ana səhifə

Kazalo preglednic


Yüklə 1.05 Mb.
səhifə10/11
tarix18.07.2016
ölçüsü1.05 Mb.
1   2   3   4   5   6   7   8   9   10   11

SPLETNA STRAN DOSTOPNO.SI

Ozaveščanje družbe o pravicah in potrebah ljudi z različnimi oblikami invalidnosti je eno od poslanstev javnega zavoda RTV Slovenija. Naša dolžnost je, da jim omogočimo dostop do informacij, ki opredeljujejo njihove pravice in dolžnosti, in tudi, da slovensko javnost dosledno opominjamo, da želijo invalidi doseči boljše razumevanje invalidnosti v družbi in se aktivno vključevati v politično, socialno, gospodarsko in kulturno življenje v svojem okolju.

Za uresničitev teh ciljev je v Multimedijskem centru RTV Slovenija nastal portal, ki bo omogočil hiter dostop do različnih informacij osebam z različnimi oviranostmi, predvsem gluhim in naglušnim ter slepim in slabovidnim, pa tudi drugim osebam z invalidnostjo ter starejšim s pešanjem vida in sluha. Člani uredništva se trudimo, da bo stran pregledna, prijazna, uporabna in zanimiva. Pripravili smo jo v skladu s standardi in priporočili za večjo dostopnost ter vsebinsko in oblikovno prilagojenost.

Spletna stran Dostopno omogoča hiter in enostaven dostop do vsebin v tehnikah, prilagojenih slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim. V posameznih rubrikah je zbran arhiv oddaj, ki so opremljene s tolmačem v slovenski znakovni jezik, in oddaj, ki so opremljene s podnapisi. Na voljo je tudi rubrika z oddajami, ki so opremljene z zvočnimi opisi. Posebna podstran je namenjena oddaji Prisluhnimo tišini, ki jo na RTV SLO pripravljamo že vrsto let.

Na spletni strani boste našli tudi zanimivosti iz sveta invalidov, različne zgodbe iz življenja, novice, nasvete in druge uporabne informacije. Prav tako si boste v spletnem arhivu lahko ogledali zanimive prispevke in oddaje z invalidskimi vsebinami, ki so bile objavljene v različnih oddajah na Radiu in Televiziji Slovenija, v programih Regionalnih centrov in v Multimedijskem centru RTV Slovenija.

SEZNAM OBJAVLJENIH ČLANKOV NA DOSTOPNO.SI V OBDOBJU OD 16.10.2014 DO 31.12.2014

Članki, objavljeni na spletni strani Dostopno.si, posegajo na zelo raznolike plasti življenja invalidov in tudi drugih ljudi, ki z njimi sobivajo oziroma se ukvarjajo z njihovimi potrebami in pravicami. V članki spremljamo aktualno dogajanje na tem področju, spremembe zakonodaje, nove smernice, izboljšave in seveda tudi poslabšanja stanja, če do njih pride. Prav tako pa želimo prikazati pozitivni odnos do življenja. Intervjuvamo ljudi, ki so drugim lahko za vzor s svojim pogumom in življenjsko voljo. Pogovarjamo se tudi z ljudmi, ki se poklicno posvečajo potrebam ljudi z različnimi oviranostmi.

V komaj 4 mesecih smo pripravili 70 intervjujev in člankov83, ki jih delimo tudi na družabnih omrežjih. Poskušamo čim bolj ažurno slediti dogajanju iz sveta ljudi s posebnimi potrebami. Na naši strani poskušamo dnevno dodajati nove vsebine tako v obliki člankov kot v obliki televizijskih in radijskih prispevkov.



1. Zavod Pet na obisku: Joli in Jack osrečila Filipa

Filip je deček s težko obliko avtizma in tudi slep, obiskala sta ga terapevtska psa



2. Naj veselja ne skali nesreča

Opozorilo glede rabe petard, akcija osveščanja Vzemi pamet v roke, ne petarde!



3. Na prehodu iz starega v novo leto

4. Ko v njihovo življenje posije Sonček

Zvezo Sonček sestavlja 18 društev, v katera je vključenih več kot 4000 oseb s cerebralno paralizo in drugimi invalidnostmi, njihovi svojci ter strokovni sodelavci. Kot nacionalna reprezentativna invalidska organizacija zastopajo poenotena stališča društev in se o skupnih nalogah dogovarja s preostalimi invalidskimi organizacijami v Sloveniji in z drugimi nacionalnimi invalidskimi organizacijami v svetu. Zveza Sonček pa je tudi izvajalka vrste programov in storitev za ljudi z invalidnostmi. Tomislav Špilak iz Sončka pravi, da se povpraševanje po njihovih storitvah in programih iz leta v leto povečuje. Žal pa zaradi upadanja finančnih sredstev v svoje programe ne zmorejo vključiti vseh, ki si tega želijo.

Delujete že več kot 30 let. Verjetno so se razmere od takrat, ko je Sonček nastal, precej spremenile. Kako je bilo nekoč in kako je danes?

6. TV-komedija z zvočnim opisom

Napoved predvajanja tv filma Vaja zbora z zvočnim opisom za slepe in slabovidne, kratek pogovor z zvočno opisovalko Majo Šumej in z režiserjem Vinkom Möderndorferjem



7. Ob 100-letnici Frana Milčinskega – Ježka

Kaj je to sreča? – razmislek ob 100-letnici rojstva slovenskega humorista in šansonjerja.



8. Pogovor z igralcem Simonom Šerbinkom

Intervju z igralcem, ki mu je vlak odsekal obe nogi pod kolenom.



9. Evina zgodba

Življenjska zgodba o dekletu z Downovim sindromom, ki ji v življenju največ pomeni ples - Eva Pirnat iz Britofa pri Kranju je stara 31 let. Tako kot številne ženske njenih let ima rada umetnost, rada riše, ustvarja z glino, piše pesmi, je zaljubljena in neizmerno rada pleše. Pa vendar je Eva drugačna od svojih vrstnic. Rodila se je z Downovim sindromom.



10. Živeti z otrokom z avtizmom

Luka je živahen deček, rad se igra, rad riše, rad vozi kolo. Na prvi pogled ni prav nič drugačen od svojih vrstnikov. A ko ga nekaj časa opazuješ, se ti zazdi, da živi v svojem svetu, v katerega težko spusti druge.



18. Invalid športnik leta 2014

Izbor športnika leta med invalidi, nekaj izjav izbrancev.

Invalid športnik leta 2014 Slavila Franček Gorazd Tiršek in Veselka Pevec Na tradicionalni prireditvi Invalid športnik leta so razglasili najboljše v tem letu. Na prireditvi, ki jo je pripravila krovna Zveza za šport invalidov – paraolimpijski komite, so najprestižnejša priznanja prejeli strelca Franček Gorazd Tiršek in Veselka Pevec, moška strelska ekipa ter ženska ekipa v odbojki sede.

19. Zvoke v roke

Akcija Vala 202 in agencije Pristop, v kateri je sodelovala tudi priznana pevka Neisha ter gluha miss universe Sara Savnik



20. Pogovor z Martinom Gecom, študentom invalidom

Martin Gec ima mišično atrofijo, je uspešen študent, tudi8 maneken …Spinalna mišična atrofija (SMA) je dedno pogojena bolezen, ki spada med živčno-mišična obolenja. Pri tem obolenju postopno propadajo mišična vlakna. Prizadete so mišice po vsem telesu, najbolj tiste, ki so blizu trupa: rame, boki in hrbet. S to boleznijo se rodi 1 na 6000 otrok. Eden od njih je tudi Martin Gec, predsednik Društva študentov invalidov Slovenije, s katerim smo se pogovarjali o njegovem doživljanju in pogledu na svet.



21. Osebna izpoved Andreja Pegana

Andrej Pegan je pred 18 leti povzročil prometno nesrečo, v kateri je njegov najboljši prijatelj umrl, sam pa je bil hudo poškodovan. In čeprav je invalid prve stopnje, je z močno voljo premagal vse ovire, danes pa živi aktivno in družbeno angažirano življenje. S svojo zgodbo ozavešča ljudi, da se jim kaj takšnega ne bi zgodilo, pravi. Ustanovil je Zavod Glavo gor, ki pomaga invalidnim in socialno ogroženim osebam.



22. Slovenska inovacija

Komunikacijska rokavica – inovacija Društva gluhoslepih Dlan, pripomoček za boljše sporazumevanje gluhoslepih oseb



23. Do invalidov prijazno mesto

Ljubljana je na podelitvi nagrad access city award 2015 v Bruslju prejela bronasto priznanje. Na letošnjem natečaju, ki ga razpisuje Evropska komisija, je sodelovalo več kot 60 evropskih mest, zlato priznanje pa je prejelo švedsko mesto Boras.



24. 3. december, mednarodni dan invalidov

Ob dnevu invalidov, njihove potrebe in pravice



25. Ob mednarodnem dnevu invalidov

Dogodki ob mednarodnem dnevu invalidov



26. Zgodovina sveta je zgodovina vojn

Zgodovinski pregled odnosa zahodne civilizacije do vojnih invalidov in njihov trenutni položaj danes v Sloveniji



27. Skriti talenti otrok z avtizmom

28. Humanitarno tekmovanje slikopleskarjev Slovenije

Tradicionalno humanitarno tekmovanje slikopleskarjev Slovenije je letos potekalo v Centru za korekcijo sluha in govora Portorož, kjer je 85 slikopleskarjev prepleskalo 4500 kvadratnih metrov prostorov in opravilo dela v vrednosti 60.000 EUR. Prireditve se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor.



29. Zaposlovanje invalidov

Na Zavodu za zaposlovanje RS že tretje leto zapored ugotavljajo, da zaposlovanje invalidov narašča. Trenutno ima zaposlitev nekaj več kot 30 tisoč oseb s statusom invalida, kljub temu pa jih skoraj 18 tisoč še vedno čaka na delo. Lea Kovač z Zavoda za zaposlovanje pravi, da je politika zaposlovanja invalidov v Sloveniji uspešna in učinkovita toliko, kolikor je uspešna in učinkovita politika zaposlovanja in urejanja trga dela na splošni ravni.



30. Izjemna mama

Filip je danes star 16 let. Njegova mama Andreja Pader, s katero živi v Laškem, nam je zaupala, da je bil zelo zaželen otrok. Po hudih zapletih se je rodil v petem mesecu nosečnosti, njegov boj za življenje je bil neusmiljen in posledice neizogibne. Filip je slep, ima cerebralno paralizo, zaradi katere ne more hoditi, in eno od oblik avtizma.



31. Talni taktilni vodilni sistem

Zveza društev slepih in slabovidnih (ZDSSS) je v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana (MOL) in Zavodom Dostop v četrtek, 21. novembra 2014, organizirala strokovni seminar o urejanju dostopnosti urbanega prostora za slepe in slabovidne s poudarkom na talnem taktilnem vodilnem sistemu (TTVS), ki slepim in slabovidnim omogoča varne poti po urbanem okolju. Na seminarju so predavatelji predstavili, kako z najmanj stroški najučinkoviteje rešiti problem dostopnosti in pri tem upoštevati tudi druge skupine ljudi s posebnimi potrebami.



32. Logopedija in surdopedagogika

V Sloveniji je čedalje več otrok z govorno-jezikovnimi primanjkljaji, kljub veliki potrebi pa je o logopediji in surdopedagogiki kot znanostih ter o delovanju strokovnjakov s tega področja v Sloveniji znanega bore malo. Zato si je skupina študentk podiplomskega študija logopedije in surdopedagogike postavila cilj, da širšo javnost ozavesti o pomembnosti poznavanja in pravočasnega reagiranja pri preprečevanju govorno-jezikovnih motenj. O tem smo se pogovarjali s pobudnico projekta Niko Rakovič.



33. Borut Pogačnik o invalidih

Med tistimi, ki se v Sloveniji ukvarjajo z invalidsko problematiko že vrsto let, je tudi Borut Pogačnik. Vodi Združenje invalidov – Forum Slovenije, ki je prepoznavno predvsem po programu Veriga psihosocialne oskrbe in druženja in programu Odmev.



34. Spomenka Valušnik o svojem boju

Spomenka Valušnik se spominja, da se je njej in njeni družini po brezskrbni nosečnosti in pričakovanju novega družinskega člana aprila 2009 zrušil svet. Diagnoza je bila neizprosna. Njena Naja, ki je zaradi pomanjkanja kisika pri porodu utrpela hude poškodbe možganov, je otrok z najvišjo stopnjo cerebralne paralize.



35. Brezposelnost ranljivih skupin

Politika bi morala pogosteje prisluhniti predlogom socialnih podjetij in invalidskih organizacij, ki dobro poznajo konkretne težave na lokalni ravni in ki imajo pogosto tudi inovativne odgovore na probleme, je bila ena od ugotovitev posveta o destigmatizaciji zaposlovanja ranljivih skupin, ki ga je v sodelovanju z državnim svetom pripravilo združenje za duševno zdravje Šent. O brezposelnosti ranljivih skupin smo se pogovarjali s predsednikom izvršnega odbora Slovenskega združenja za duševno zdravje Šent Igorjem Pavlom, ki opozarja, da je zelo pomembno, da pri tako pospešenem naraščanju ranljivih skupin ukrepamo, še preden nekatere skupine postanejo izključene.



36. Zagotovljenih štiri milijone EUR

14. novembra je bil v uradnem listu objavljen razpis za sofinanciranje programov za samostojnejše življenje invalidov, zainteresirani izvajalci pa se lahko prijavijo še danes. Gre za enoten, štiriletni razpis, s katerim želijo na ministrstvu za delo zagotoviti večjo varnost tako uporabnicam in uporabnikom storitev kot tudi asistentom. Za leto 2015 bo v ta namen skupaj zagotovljenih štiri milijone EUR.



37. Nova pravila od januarja 2015

Obvezna uvedba taktilnih sprehajalnih oznak za slepe in slabovidne na železniških postajah, ustrezne rampe na območjih, predvidenih za invalidske vozičke in povečanje širine odprtih vrat so nekatere novosti, ki jih prinaša uredba Evropske komisije za izboljšanje dostopa invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo do železniškega prevoza. Nova pravila bodo začela veljati januarja 2015.



38. Za boljšo dostopnost do informacij

39. Boris Šuštaršič o svojem življenju

V Sloveniji živi okrog 2000 oseb z različnimi oblikami živčno-mišičnih obolenj, za katera je značilno postopno, počasnejše ali hitrejše slabljenje živčno-mišičnega tkiva. Na čelu Društva distrofikov Slovenije, ki povezuje osebe z različnimi oblikami živčno-mišičnih obolenj, je že vrsto let Boris Šuštaršič. Z njim smo se pogovarjali o njegovem otroštvu, o odnosu slovenske družbe do invalidov in ne nazadnje o poslanstvu društva, ki ga vodi.



40. Skupnost gluhih in naglušnih želijo približati vsem

Skupina študentk podiplomskega študija logopedije in surdopedagogike je med raziskavami, ki so jih opravljale med študijem, spoznala, da ljudje premalo vemo o tem, kako živijo gluhi in naglušni, s kakšnimi težavami se spoprijemajo, kakšne so njihove potrebe, želje, ambicije. ‘‘Zato smo si zadale cilj, da skupnost gluhih in naglušnih približamo širši javnosti,’‘ pravi Katarina Tomić.



41. Civilni odbor Bele rokavice organiziral protest

42. Pomembno je poslušati s srcem

43. Izvidnica na Valu 202

44. Praznik slovenskega znakovnega jezika

V Sloveniji bomo 14. novembra prvič tudi uradno praznovali dan slovenskega znakovnega jezika. Kajti prav na ta dan pred dvanajstimi leti je slovenska gluha skupnost po desetletjih prizadevanj dočakala uveljavitev Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki je kretnjo prvič priznal kot uradni jezik in znakovni jezik pravno izenačil z večinskim, slovenskim jezikom.



45. 14. november - dan slovenskega znakovnega jezika

Znakovni jezik temelji na uporabi rok, mimike obraza, oči in ustnic ter gibanju telesa in je za gluhe jezik sporazumevanja. Znakovni jezik nima enake slovnice kot govorni jezik na istem geografskem območju, saj je neodvisen od govornega in se razvija znotraj skupnosti gluhih. Poleg znakovnega jezika gluhi za sporazumevanje uporabljajo tudi prstno abecedo.



46. Veččutna vodstva po galerijah

V svoje vrste vabi Klub ljubiteljev umetnosti: Asistenca, ki s svojim poslanstvom približuje kulturo vsem - tudi tistim, ki zaradi specifičnih okoliščin ne morejo dostopati do nje. Povezuje prostovoljce spremljevalce, uporabnike in kulturne delavce, ki raznolikemu občinstvu ponujajo posebno asistenco in veččutna vodstva po galerijah.



47. Družbeno odgovorno gledališče

Slovensko narodno gledališče Drama v Ljubljani si z bralnimi uprizoritvami prizadeva ravnati družbeno odgovorno in dostopnost gledališča omogočiti tudi ranljivim skupinam. Nova branja ponujajo niz bralnih uprizoritev, ki bodo dramska dela približale kar najširšemu krogu obiskovalcev gledališča, tudi slepim in slabovidnim.



48. 14. november, dan slovenskega znakovnega jezika

49. Tematski teden na RTV Slovenija

RTV Slovenija bo v svojih televizijskih in radijskih programih v tednu od 10. do 17. novembra več časa namenila vsebinam, posvečenim ljudem z različnimi oblikami oviranosti. S tematskim tednom želimo opozoriti na položaj ljudi s posebnimi potrebami in na to, da je bistvo humane družbe enakopravno vključevanje vseh ljudi v vsa področja življenja.



50. Prvi Filmski dan za slepe in slabovidne

RTV Slovenija je v sodelovanju s Kinom Šiška in Založbo Beletrina organizirala filmski dan za slepe in slabovidne. Na spored so uvrstili tri sodobne slovenske filme z zvočnim opisom, ki so nastali v koprodukciji ali produkciji Televizije Slovenija.



51. Resnična zgodba

Antun Smerdel je že od rojstva slep. Pravi, da je to edini svet, ki ga pozna, in niti ne ve, kako je, če človek vidi. Že od otroštva je bil namreč vključen v okolje kot enakovreden član, saj ga starši nikoli niso pomilovali in skrivali.



52. Filmski dan za slepe in slabovidne

Vabilo na prvi filmski festival za slepe in slabovidne, ki ga je RTV Slovenija organizirala v sodelovanju s Kinom Šiška in založbo Beletrina



53. 52 let Zveze za šport invalidov – Paraolimpijskega komiteja

Pri krovni zvezi za šport invalidov v Sloveniji so se 52. obletnico delovanja odločili praznovati še posebno zanimivo in nekoliko drugače. Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so organizirali medijsko delavnico o paraolimpizmu, na kateri so sodelovali tudi nekateri najboljši slovenski športniki in tako svoje delovanje še bolj približali javnosti.



54. Človek se po poškodbi glave spremeni

Življenjska zgodba gospe, ki je imela poškodbo glave in kako je okrevala; V skupini oseb z izkušnjo invalidnosti, ki so sodelovale v projektu Razširimo obzorja kulturnega, je bila tudi Alida Klemenčič. Pred osmimi leti je doživela hudo nesrečo, ki ji je življenje v trenutku obrnila na glavo.



55. Ples na invalidskih vozičkih

Člani Društva študentov invalidov Slovenije so skupaj s poklicnimi baletniki pod režijsko taktirko Borisa Cavazze in v sodelovanju z drugimi priznanimi umetniki ustvarili nov dramsko-plesni spektakel MOVE.ING, ki bo premiero doživel 28. 10. ob 20. uri v Kinu Šiška.



56. Življenje na invalidskem vozičku

Anka Vesel je imela pred več kot desetimi leti hudo prometno nesrečo, po kateri se je morala sprijazniti z življenjem na invalidskem vozičku.



57. Položaj in pravice delovnih invalidov

Predstavitev društva, ki skrbi za pravice delovnih invalidov, predstavitev njihovih potreb, položaja v družbi

Položaj delovnih invalidov oziroma invalidov na splošno v Sloveniji in tudi drugod po svetu gotovo ni idealen, a številne invalidske organizacije se vztrajno trudijo, da bi se njihov položaj izboljšal ter jim njihova oviranost ne bi kratila dostojanstva in temeljnih človekovih svoboščin. Med njimi je gotovo tudi pravica do dela. Uveljavitev pravic, ki jih zakoni že določajo, pa je odvisna tudi od informiranosti vsakega posameznika.

58. Življenjska zgodba Dejana Mijovića

Fotograf, ki je po padcu ostal hrom – boj za normalno življenje

Zadnji delovni dan pred začetkom poletnega dopusta julija leta 2010 je takrat 34-letnemu fotoreporterju Dejanu Mijoviću spodrsnilo na z algami poraščeni klančini na vstopu v morje. Udarec z glavo ob tla je bil tako močan, da je v trenutku ohromel. Življenje mu je rešil prijatelj, ki je zlezel podenj, da mu je obdržal glavo nad vodo. Drugače bi Dejan utonil. Kakšna je bila začetna diagnoza zdravnikov?

59. Razširimo obzorja kulturnega

Založba Beletrina je s finančno podporo Evropskega socialnega sklada organizirala projekt Razširimo obzorja kulturnega – invalidi in pripadniki različnih narodov: spodbujevalci razvoja kulture. Več v pogovoru z Almo Čauševič, ki je vodila projekt.



60. 15. oktober, Mednarodni dan bele palice

Zgodovina uporabe enega najpomembnejših pripomočkov za slepe in slabovidne



61. Gluhota - nevidna invalidnost

Informacije, ki jih gluhi sprejemajo prek zvoka, so brez prevajanja v znakovni jezik nerazumljive. Podobno je tudi z zapisanimi vsebinami, mnoge so namreč napisane v težko razumljivem jeziku za gluhe osebe. Na te ovire slišeči pogosto sploh ne pomislimo, saj je naše razumevanje informacij samo po sebi umevno. Anton Petrič z Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije meni, da je osnovni problem, s katerim se srečujejo gluhi v Sloveniji, pravzaprav njihov jezik, znakovni jezik.



62. ALS - neozdravljiva nevrološka bolezen

V Sloveniji je trenutno za ALS obolelih okoli 150 ljudi, pojavnost pa je tudi pri nas, tako kot po svetu, od 6 do 8 primerov na 100.000 prebivalcev. Bolezen se najpogosteje pojavi med 40. in 60. letom starosti, pri moških bolj pogosto kot pri ženskah. Ko bolnik zve za diagnozo, se mu ne porodijo le vprašanja o usihajočem zdravju, temveč tudi o tem, da bo bolezen močno vplivala na samo kvaliteto njegovega in življenja njegovih družinskih članov ter s tem povezana finančna vprašanja. O ALS smo se pogovarjali z Iztokom Mrakom iz Društva distrofikov Slovenije.



63. Razširimo obzorja kulturnega

64. Študenti s posebnimi potrebami

Status študentov invalidov v Sloveniji ni zakonsko urejen, niti nimamo točnega podatka, koliko je vseh študentov invalidov oz. študentov s posebnimi potrebami. Dejstvo pa je, da se število študentov s posebnimi potrebami povečuje in da študij tudi zanje postaja vse bolj dostopen. Več v pogovoru z Miho Kosijem, predstavnikom Društva študentov invalidov Slovenije.

65. Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh

Predstavitev društva slepih in slabovidnih Nasmeh, pogovor z njihovo umetniško vodjo in režiserko



66. Neja se je rodila brez rok

Pogovor z gimnazijko, ki se je rodila brez rok



67. Osebna zgodba Sare Savnik

Miss Universe Sara Savnik je oglušela zaradi poka petarde, njeno spopadanje z naglušnostjo, boj za uveljavitev v svetu slišečih



68. Kriza je stanje še poslabšala

Najnovejši podatki o razmerah v EU kažejo, da je 25 odstotkov invalidov na pragu revščine. Razmere niso nič kaj bolj rožnate tudi v Sloveniji, saj je revščina invalidov velika težava tudi pri nas, stopnja nezaposlenosti med invalidi je namreč trikrat višja od povprečja.



69. Ovire so vidne in nevidne

Darija Pochyla odkrito prizna, da ji je sodelovanje v projektu Razširimo obzorja kulturnega, v katerem so preverjali fizično in spletno dostopnost kulturnih ustanov, prineslo predvsem druženje z zanimivimi ljudmi, saj živi precej odmaknjeno.



70. Resnična zgodba

Če bi me srečali na ulici, na prvi pogled na meni ne bi opazili nobene invalidnosti. Ko pa bi me želeli kaj vprašati, bi se pojavil problem. Komunikacijska ovira. Sem namreč naglušna. Tako svojo pripoved začne Lada Lištvanova.



71. Anita Ogulin, duša in srce Botrstva

Skoraj nihče, ki pride po pomoč, ni zdrav

Nemalokrat potrkajo na vrata ZPM tudi družine, ki imajo invalidnega otroka ali pa je invalid starš. Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje se vsak dan sooča z žalostnimi zgodbami o revščini.
Pripravili: mag. Kaja Jakopič, mag. Luka Zebec (MMC), mag. Mateja Vodeb (Dostopno.si)

15.1.2015



1 S 1. 1. 2015 je bilo na podlagi spremembe Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 - UPB, 89/07 - Odl. US, 126/07 - ZUP-E, 48/09, 8/10 - ZUP-G, 8/12 - ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14 in 90/14) ponovno ustanovljeno samostojno Ministrstvo okolje in prostor, katerega del je tudi Direktorat za prostor.

2 Glej prejšnjo opombo.

3 S 1. 1. 2015 je bilo na podlagi spremembe Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 - UPB, 89/07 - Odl. US, 126/07 - ZUP-E, 48/09, 8/10 - ZUP-G, 8/12 - ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14 in 90/14) ponovno ustanovljeno samostojno Ministrstvo za javno upravo, katerega del je tudi Direktorat za javni sektor.

4 Navedeni podatki se nanašajo samo na enega izmed skupaj 13 izvajalcev programov poklicne in zaposlitvene rehabilitacije.

1   2   3   4   5   6   7   8   9   10   11


Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©atelim.com 2016
rəhbərliyinə müraciət